Le kdo bi si mislil, da bo kuharska oddaja MasterChef tako usodno vplivala na eno najopaznejših tekmovalk. Zaradi šova se je neizmerno zbližala s svojo mamo, ki jo je dokončno sprejela kot žensko in jo zdaj že brez težav kliče Salome. »Sin ali hčerka je povsem vseeno, najpomembnejša je ljubezen,« pravi globoko verna gospa, ponosna na svojega otroka. Upravičeno, saj naravnost navdušuje gledalce te priljubljene kulinarične tekme in jih zabava z iskrivimi, a zelo iskrenimi izjavami. »Nisem si mislila, da bom še kdaj doživela takšen odziv javnosti, kot sem ga bila deležna po Kmetiji. Ta je celo presegel takratno evforijo, saj me ljudje končno spoznavajo takšno, kakršna sem. Ne ovirajo jih moj dekolte, mini krila in vrtoglave pete, ker to pač ne spada za štedilnik. Kuhinja je sicer moj novi oder, vendar imam do tega prostora globoko spoštovanje in se pripravi hrane posvečam z vsem srcem. To se vendarle občuti, če jedi pripravljaš nasmejan, pozitivno naravnan ali zagrenjen in depresiven. V šovu so seveda dodatni pritiski, ki vse skupaj otežijo, in sama sreča, da obožujem izzive. Teh mi na poti ni manjkalo in presrečna sem, da mi je uspelo premagati eno najtežjih nalog doslej,« z olajšanjem pove in nam pokaže fotografijo s svojo največjo vzornico, mamo.
Moraš na dno, da se lahko odrineš na vrh
»Ne zamerim ji ničesar, četudi sva obe še bolj trpeli zaradi njenega prepričanja, pogosto omejenega s pritiski iz okolja. Četudi je sploh na začetku stvari narobe razumela, me nikoli ni pustila na cedilu. Tudi zdaj mi med predvajanjem oddaje stoji ob strani, skoraj vsak dan sva na telefonski liniji, saj želi biti obveščena, kako mi gre. Žal šova na Rabu ne moreta spremljati. Verjetno je mama še toliko bolj zavzeta, ker je sama kuharica, in če se v družini sinovi običajno zgledujejo po očetu, se je pri nas hčerka po mami,« se iz srca nasmeji in napolni prostor z dobro voljo. »Bolj ko se približujem abrahamu, bolj sem srečna. Neverjeten občutek, ki si ga pri dvajsetih ali tridesetih nisem znala predstavljati. Večkrat sem trdno pristala na tleh, se znašla v brezizhodnih situacijah, nikoli pa zares obupala. S pomočjo prijateljev, nekaj res pravih, zvestih, se mi je vedno znova uspelo postaviti na noge in po vsem tem vnovič okusiti neopisljivo lep občutek sprejetosti. Vseskozi sem ga iskala, se borila, jih dobila po plečih in šla ranjena v novo bitko. Koža je res debelejša, še vedno pa čutim, zdaj celo bolj pristno. Vse to se je začelo dogajati, ko sem pristala v osebnem stečaju. Spoznala sem, kaj pomeni minimalec in vsakodnevno trdo delo. Ni mi bilo pod častjo, saj prihajam iz delavskega razreda, in prejšnja slava me ni več ovirala. Začela sem se posvečati sebi in iskati vzroke za nastalo situacijo ter jih odpravljati. Povedano s tremi besedami – našla sem se,« zadovoljno pripomni.
Zaljubljena v kuharijo
Povabilo na MasterChef je zaradi tega spoznanja vzela še bolj resno. »Iz ponujene priložnosti ne mislim delati parodije, saj se moraš med delom povsem osredotočiti na pripravo krožnika. Če okusi in vse drugo ne funkcionirajo, te noben šov ne more rešiti. Je pa veliko laže, kadar se stvari lotevaš z dobro voljo, ljubeznijo do kuhanja in ustvarjanja jedi. V kuhinji znam ustvariti sproščeno klimo, to vedo povedati tudi drugi udeleženci, s katerimi smo se med snemanjem zelo zbližali. Z enimi bolj, z drugimi manj, tako kot sicer v življenju. Ne pričakujem, da me vsi sprejemajo, a ni jim treba me sovražiti in poniževati. Na koncu dneva je to njihov gnev, v njihovem drobovju, in naj jih zvija, če že sami tako hočejo,« umirjeno pove in se veseli naziva prve transseksualne kuharice pri nas. »Povsem resno se nameravam posvetiti kuhanju. Želim se naprej učiti, napredovati in uresničiti še eno globoko otroško željo – imeti svojo restavracijo. Vseskozi sem verjela, da bo prišel ta dan, tudi med pospravljanjem sob v butičnem ljubljanskem hotelu, kjer delam kot sobarica. In občutek, da sem mu vse bliže, je še bolj živ. Vedno več je ponudb za zaposlitev v kuhinji, po nekaj razgovorih sem dobila že prve preizkusne dneve in se odlično odrezala. Temeljito moram pretehtati vsako priložnost, saj ne želim skakati iz službe v službo, ampak dolgoročno delati v povezanem ustvarjalnem timu. Ta je poleg primerne stimulacije najpomembnejši dejavnik, da se z veseljem odpraviš delat,« nas seznani z načrti za prihodnost, ki diši po mešanici podalpskih in morskih specialitet.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
