Kruta resnica o Slovencih in luksuzu

Ali v Sloveniji lahko govorimo o luksuzu in kaj pravzaprav pomeni?

Luksuz je nekaj, kar presega zadovoljevanje osnovnih potreb povprečnega človeka. Za nekoga je to drago vozilo, razkošna obleka, dragoceni nakit ali ekskluzivna popotovanja, preizkušanje mojstrovin Michelinovih restavracij in zbirateljske strasti posameznikov. Morda celo sprevrženi hobiji, kot sta lovljenje afriških tigrov in zbiranje rogovja. Prestiž je podoben nenehnemu osvajanju, žal pa je vse več takšnih, ki menijo, da bodo z izposojenimi materialnimi dobrinami našli osebno srečo. Ti imajo očitno preveč časa. Nekaterim celo uspe pritegniti pozornost s ponaredki, kupljenimi na Kitajskem ali v nam bližji Turčiji. Če si ženska obleče dragoceno oblačilo in kupi enak prstan kot vsaka cenena cipa, še ne pomeni, da je prava dama ali gospa. Tudi moški, ki se vozi v vrhunskem avtomobilu, še ni poslovnež v polnem pomenu. To se najbolje vidi v domačih restavracijah sumljivega slovesa.

Kdo so Slovenci, ki živijo prestižno življenje, ter kakšna je razlika med prevaranti in pravimi milijonarji?

Prestiž je bil Slovencem od nekdaj zelo daleč. Morda danes lahko govorimo o pravem luksuznem življenju gospoda Franca Rodeta, njegovo razkošno rimsko stanovanje je gotovo nekaj posebnega. V naši družbi ne manjka odvetnikov, internetnih razvijalcev programske opreme, finančnih svetovalcev, zdravnikov in političnih komisarjev, obdanih z nerazsodno veliko denarja. Ali javnih uslužbencev, ki so čez noč postali lastniki holdingov s 400 milijoni evrov. Samo poglejmo njihove razkošne vile vzdolž Jadrana in jahte, večinoma parkirane v majhnih pristaniščih, da bi prihranili stroške ali se skrili pred očmi javnosti.

Ne smemo pa govoriti o prestižu le s temnim predznakom, saj imamo primere, na katere smo lahko zares ponosni. Goran Dragić, Anže Kopitar in Jan Oblak povsem upravičeno in brez trohice madeža živijo luksuzno življenje. Kljub milijonskim zaslužkom so izjemno preprosti in izpostavljajo svoj talent, ne pa materialnih dobrin. Ali nekateri gospodarstveniki, ki obvladujejo celo kopico podjetij. Najpogosteje se omenja zakonca Login, pa mojstra elektronskega igralništva Joca Pečenika pa Iva Boscarola, Marka Lukiča z družino. Najnovejša jahta znamke Azimut gospoda Akrapoviča gotovo pokaže, da tudi on ob vsej svoji inovativnosti ni povsem imun na razkošne izdelke, in prav je tako.

Zakaj menite, da ljudje, ki živijo povprečno življenje, enačijo luksuz s kriminalom? Nekdo, ki si privošči razkošje, je v očeh javnosti takoj lopov.

Glavni razlog je v tem, da ljudje luksuza ne poznajo. Najpogosteje tudi zaradi podajalcev mnenj. Danes je že vsaka blogerka brez enega leta delovne dobe, ki navleče nase torbico, jo kombinira s kakšnim ponaredkom z Bližnjega ali Daljnega vzhoda, že največja modna ozaveščenka, saj si v očeh laikov lahko privošči več kot drugi. Ena redkih pravih mnenjskih voditeljic je urednica ameriške revije Vogue Anna Wintour, ki je jasno in glasno povedala, da vsak pač ne more biti vsakdo. Treba je znati brati med vrsticami, ne le knjig, tudi odnose, vsakdanje življenje. Za primer vzemimo kozarce iz Rogaške, brez njih slovenski dom naj ne bi bil pravi dom. Moramo biti ponosni na domače kakovostne izdelke, ne le na cenen kičasti uvoz, ki ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, ki menda imajo okus in stil.

Že dolga leta delate z znamkami, ki se uvrščajo med prestižne 'brende'. Nedavno ste bili gost številnih ekskluzivnih predstavitev po svetu. O kakšnem prestižu govorimo in kje smo Slovenci v primerjavi s svetovno konkurenco?

Nedvomno je bila ena boljših izkušenj lanskoletna predstavitev novega vozila rolls royce dawn v Južni Afriki pa promocija luksuzne jahte ferretti v italijanskem Portopiccollu, kjer so nam pokazali še vozilo maserati levante. Pred dnevi sem se vrnil iz Pariza, kjer so nam v paviljonu številka sedem na znamenitem Place Vendome predstavili luksuzni nakit kolekcije Walking Cloud. Nepozabna je bila razstava in osebno spoznanje gospoda Huberta de Givenchya v Calaisu, s fascinantnimi oblačili in posebnim posvetilom Audrey Hepburn ter grofici Windsor Wallis Simpson. Zelo sveži so spomini na vonj najnovejšega Chanelovega parfuma Gabrielle, ko smo se na Palais de Tokyo lahko družili z ameriškima zvezdnikoma Pharrellom in Katy Perry, bogato dedinjo Daphne Guinness in oblikovalsko zvezdo Oro Ito. Ta je med drugim ustvaril moderno linijo za Gorenje. Ne smem pozabiti na ekskluzivno vožnjo z znamenitim letalom DC 3 urarske znamke Breitling. Če vse to primerjam z nami, opažam, da Slovenci počasi sledimo svetovni konkurenci, a nas je strah. Presenečen sem nad damami, ki si lahko kupijo prestižne izdelke povsem zasluženo, pa zaradi očitkov javnosti v trgovini prosijo, naj jim dajo oblačila raje v navadno vrečko. Saj vendarle niso ničesar ukradle. Na drugi strani pa srečamo polno deklet, ki imajo ponarejeno torbico vrhunske znamke in jo z njo povsem zadovoljno mahajo skozi mesto. Morali se bomo naučiti razlikovati med zrnjem in plevami.

Je res, da tisti, ki res živijo esenco luksuznega stila, svojega imetja ne razkazujejo, in zakaj se po vašem mnenju držijo tega načela?

Tega se poslužuje le izjemno čuden vzorec Slovencev, ki res težko pojasni vir svojega premoženja. Na primer zgodbe, ki jih je predstavil Rado Pezdir, so povsem realne. Ni si jih izmislil, žal pa si jih Slovenci ne želimo priznati. Laže je pogledati vstran. Laže je reči, saj vsi goljufajo. Pa res vsi? Spoznal sem veliko poštenih ljudi, ki trdo delajo, zato nimajo časa za selfieje in objavljanje vsakega obroka ali smešenje samih sebe. Raje ustvarjajo neverjetne zgodbe in si z lahkoto kupijo novo luksuzno vozilo, dragoceno uro ali oblačilo in znajo uživati v tem svojem nenehnem trudu, kar je povsem pravilno. Zakaj neki bi skrivali svoj pošteno zasluženi denar. Seveda obstajajo med nami tudi takšni z izjemnim življenjskim slogom, pa se v javnosti s tem ne postavljajo. Zaradi spoštovanja njihove anonimne drže ni vredno razkrivati imen, so si pa vsak cent pošteno prislužili. Nekateri zbirajo porcelan v vrednosti manjše tovarne, drugi pa uživajo v drobnih razkošnih zadevah. Zame je to čas, preživet s peščico iskrenih prijateljev, pripravljenih pomagati, ko jih najbolj potrebujem. Po napornih potovanjih ni lepšega kakor sproščanje v studiu, mojem drugem domu, z vedno nasmejano Sonjo Poljanšek Škrabec. Ti mali trenutki so pravo bogastvo, in če bi si Slovenci znali privoščiti dobrine, uspeh ter premogli več iskrenosti, bi lahko po vzoru iz tujine sklepali dolgoročno kakovostna sodelovanja. Žal pa poosebljamo spoznanje ikone mode ter luksuza Gabrielle Coco Chanel, da je od vseh mišic najbolj aktivna prav tista, ki sproža ljubosumje.