Je besedilo ustave res tako zapleten tekst, da ga lahko razumejo le posvečeni? Ne bi rekel: »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.«
Pred tremi leti so posvečeni ustavni sodniki ta člen ustave prevedli v presenetljivo preprosto in vsakemu povprečno inteligentnemu državljanu jasno sporočilo: »Drugi odstavek 57. člena ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli.«
Da ne bi bilo dvoumnosti, so ustavni sodniki zapisali, da država ni dolžna financirati dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja. Prevod? Verouk v katoliški osnovni šoli je plačljiv.
Seveda je nadpovprečno inteligentnim politikom levice uspelo stvari zaplesti. Še več, povprečno inteligentne državljane vseh političnih barv imajo za norce. Prepričujejo nas, da ni nič narobe s tem, da država ne bo financirala jutranjega varstva ali podaljšanega bivanja, ki ju morajo po nalogu države obvezno ponuditi tudi zasebne osnovne šole. Jutranje varstvo so torej vrgli v isti koš kot verouk. Vrli politikanti računajo na to, da bodo na bližnjih volitvah profitirali, ker je tolči po Cerkvi jako moderno.
Igrica SMC Mira Cerarja in Desusa Karla Erjavca s spremembo zakona, ki bo verjetno še enkrat padel na ustavnem sodišču, je nevarna. Še nevarnejša igra – norčevanje iz ustavnega sodišča – je padla v vodo. Arogantni dvotretjinski levosredinski koaliciji (SMC, SD, Desus, Levica in dve poslanki) je namreč uspelo stopiti le na prvo stopnico spremembe ustave, s katero bi povozila omenjeno ustavno odločbo iz leta 2014. Potem so se spotaknili na drugi stopnici, zaustavil jih je poslanec madžarske narodne skupnosti László Göncz.
Da morata leve politikante ustavljati poslanec manjšine in vaš levičarsko usmerjeni kolumnist, je res žalostno. Da se grejo šolsko državljansko vojno, ker bi bilo treba šestim zasebnim osnovnim šolam na leto dodati 300.000 evrov, je še bolj žalostno. Že kar tragikomično pa je, da se pravzaprav vojskujejo proti približno 1500 otrokom, ki obiskujejo zasebne šole. V državne šole hodi skoraj 180.000 malčkov.
Od levičarjev bi pričakoval velikodušnost, še posebno takrat, ko so najmočnejši. Že v zdajšnjem sklicu državnega zbora se je izkazalo, da je pri nekaterih vprašanjih razširjena levica sposobna zbrati dvotretjinsko večino in morda ji bo kmalu to večino uspelo celo povečati.
Ta hip se namreč zdi, da bi lahko desničarji z Janezom Janšo na čelu na spomladanskih volitvah v seštevku pogoreli še bolj kot leta 2014. Za to bodo sicer krivi izključno sami, ker se grejo državljanske vojne, ki jih niso sposobni končati (anahronistični antikomunizem, vprašanje sprave). Ne razumejo, da bi se morali ukvarjati predvsem z alternativnimi rešitvami za resnične probleme posttranzicijske Slovenije.
V zgodbi o financiranju zasebnih osnovnih šol je najbolj zabavno opazovati levo-desno opotekanje največje vladne stranke, socialno-liberalne SMC Mira Cerarja. Najprej se niso priključili pobudi za ustavno spremembo, s katero bi povozili odločbo ustavnega sodišča. Potem so glasovali za nekoliko spremenjen predlog spremembe ustave, s katerim bi tudi ukanili ustavne sodnike.
Hkrati je šolska ministrica iz kvote SMC Maja Makovec Brenčič pripravila spremembo zakona, ki je bila zelo blizu uresničitvi ustavne odločbe. Nato so uprizorili salto mortale, s katero so poslanci te iste stranke glasovali za spremembo zakona, ki bo pomenila zmanjšanje financiranja zasebnih šol v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo. Razumi, kdor more!
Če sem ironičen, je lahko opotekanje SMC celo srečna okoliščina. Zakon še ni dokončno sprejet. Morda si bodo v največji vladni stranki spet premislili. In mogoče jih bomo na koncu slavili, da so bili oni tisti, ki so končali to šolsko državljansko vojno.
