Gola resnica: Prefinjena in uglajena deklica Mali

Konec julija, natančneje 29. julija 1967, se je Amalija Ulčnik poročila z Viktorjem Knavsom, bodočim očetom Melanie Trump, tedaj šoferjem v občini Trbovlje. Njuna poroka, na katero so bili vabljeni samo najožji sorodniki in prijatelji, se je odvila v Mestni hiši v Ljubljani, poročna zabava pa v severnem delu Slovenije na znanem in še kar prestižnem gradu Podvin. To, da sta se zaljubljenca poročila tako daleč od domačega kraja, je bilo za Slovence takrat precej nenavadno in morda ali celo zelo verjetno priča tudi o tem, da Amalija in Viktor nista bila pretirano navezana na svoje korenine. Poročna priča Amalije je bil njen starejši brat Anton Željko Ulčnik, Viktorjeva pa njegov brat Herman.

Mladoporočenca sta se proti gradu Podvin peljala s fordom taunus, ki ga je vozil zdaj že preminuli Matjaž Han, oče Matjaža Hana mlajšega, danes v Sloveniji zelo znanega politika, poslanca Socialnih demokratov, to je stranke bivših komunistov, podjetnika in nekdanjega župana Občine Radeče. Družini Han in Knavs sta bili sicer zelo povezani in sta poleti tradicionalno počitnikovali skupaj v Novalji na hrvaškem otoku Pag. Matjaž Han pa se spominja, da je bil priča Viktorja Knavsa na poroki z Amalijo njegov oče, ne pa Viktorjev brat Herman. Civilni poroki je 3. oktobra 1967 sledila še cerkvena poroka v nevestinem domačem kraju, v cerkvi svetega Lovrenca na Raki, z njo, torej cerkveno poroko, pa je Viktor Knavs celo veliko politično tvegal. Bil je namreč član komunistične stranke, ne sicer funkcionar, in se ne bi smel cerkveno poročiti, saj bi ga lahko zaradi tega hudega prekrška zoper partijsko disciplino zlahka izločili oziroma vrgli iz partije, kar vsekakor ne bi ugodno vplivalo na njegovo nadaljnjo službeno pot.

Napake in 
zamolčana dejstva

Točno 48 let kasneje, 30. oktobra 2015, so novinarji znanega britanskega tabloida Daily Mail, ko so na spletni strani objavili daljši prispevek o kandidatki za prvo damo ZDA Melanii Trump, napačno navedli, da se Viktor Knavs in Amalija Knavs Ulčnik nista cerkveno poročila.

Uredništvo Daily Maila je ob tem storilo še eno veliko napako. Zapisali so sicer resnično dejstvo, da je bil Viktor Knavs član jugoslovanske in slovenske komunistične partije, so pa zraven kot dokaz objavili partijski dokument iz Arhiva Republike Slovenije, kjer so obkrožili popolnoma napačnega Viktorja. Viktor Knavs, oče bodoče Melanie Trump, je bil namreč rojen 23. novembra 1941, ne pa 24. marca 1947, kot so to zgrešeno poročali novinarji pri Daily Mailu. Pisni dokaz, da je bil Viktor Knavs res član komunistične partije, je evidenca članstva iz leta 1987. Prvič je bila avtentično objavljena v knjigi Melania Trump – The Inside Story na Amazonu. In zanimivo, Viktor Knavs uradno nikoli ni izstopil iz komunistične partije, saj obstaja tudi natančna evidenca tistih, ki so iz partije izstopili, vendar očeta Melanije Knavs oziroma Melanie Trump ni med njimi. Viktor Knavs je prenehal biti član komunistične partije Slovenije in Jugoslavije šele takrat, ko je partija politično in fizično razpadla. Članstvo Viktorja Knavsa v komunistični partiji so tiskovni predstavniki Donalda Trumpa naprej uradno zanikali. Zelo verjetno je tudi, da je to ena od stvari, ki jih je družina Knavs zamolčala Donaldu Trumpu.

Verjetno je prav poroka med Fifom in Malči, kot so Viktorja in Amalijo ljubkovalno klicali njuni prijatelji, povzročila, da je Viktor zapustil občinsko službo in se 3. aprila 1968, torej osem mesecev po ohceti z Amalijo, zaposlil kot osebni voznik direktorja Jutranjke. Dokler ni bil, in to le dobro leto pozneje, 15. maja 1969, iz podjetja Jutranjka nagnan zaradi nedelavnosti. Viktor Knavs je bil sicer znan po tem, da ni prenesel avtoritete, kar gotovo ni značajska lastnost, ki bi jo pri takšnem poklicu, kot je šofer pomembnega direktorja ali župana, lahko dolgo trpeli, ni pa bil edini odpuščeni v letu 1969, saj so v Jutranjki takrat iz podjetja, ampak zaradi tatvine, izključili še dve delavki.

Čeprav je bil Viktor maja 1969 vržen iz Jutranjke, to, zanimivo, ni vplivalo na socialistično stanovanjsko politiko podjetja do družine Knavs. Zakonca sta takrat namreč živela v državnem enosobnem stanovanje v sevniškem Naselju heroja Maroka številka 9, ki jima ga je dodelila Jutranjka v začetku 70. let prejšnjega stoletja, po rojstvu drugega otroka, Melanije, pa so jima v Jutranjki dodelili večje stanovanje v istem naselju, a na drugi hišni številki.

Med službovanjem sester Amalije in Ide Ulčnik v Jutranjki je 4. maja 1980 po dolgi in hudi bolezni v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, umrl dolgoletni komunistični diktator Josip Broz - Tito in režim je v državi sprožil pravo histerijo žalovanja. Odrasli so jokali na ulicah, v podjetjih, uradih, otroci v šolah. Objokani ljudje so povsod stali v vrstah, da bi se vpisali v številne žalne knjige, mnogi, ki jim je režim pod njegovim vodstvom uničil življenje ali življenja njihovih sorodnikov in prijateljev, pa so bili tiho, saj je bilo v žalovalni evforiji zelo nevarno reči karkoli kritičnega o pokojnem voditelju komunistične Jugoslavije. V ponedeljek, 5. maja tistega leta, so krsto s posmrtnimi ostanki maršala Tita z njegovim modrim vlakom iz Ljubljane prepeljali v dobrih 500 kilometrov oddaljeni Beograd. Ob železniški progi se je od njega molče poslovilo več milijonov Jugoslovanov. Ko je vlak s krsto peljal skozi Sevnico, kraj, kjer sta živela Amalija in Viktor Knavs z družino, pa se je tako kot drugod po državi vzdolž proge zbralo celotno mestece z okolico. Tudi v Jutranjki so seveda takoj odprli žalno knjigo, v katero so se podpisali vsi delavci, tudi sestri Ida in Amalija. Na prvi strani žalne knjige je bila desno zgoraj slika pokojnega diktatorja, nad njim v kotu strani pa še diagonalno potegnjena žalovalna črta. Na levi strani zgoraj je bil najprej na roke lično izpisan dan smrti, spodaj pa naslednji, malce prirejeni verzi slovenske pesnice Mile Kačič: »Ni življenje tisto, ki nas veže, in smrt ni tisto, ki ločuje nas – so vezi močnejše.« V spodnjem, sredinskem delu prve strani žalne knjige je žarela velika rdeča peterokraka zvezda, ki je bila eden od najbolj pomembnih simbolov jugoslovanskih komunistov.

Prvi jok male Melanije

V porodnišnici v Novem mestu pa je v nedeljo, 26. aprila 1970, torej deset let pred smrtjo Josipa Broza - Tita, prvič zajokala Melanija Knavs. Tisti dan, ko se je rodila, je bilo toplo, vetrovno in rahlo deževno. Mama Amalija in oče Viktor takrat verjetno nista pomislila na to, da je ime Melanija izpeljanka iz helenskega imenskega korena in grškega izvirnika imena Melania, kar je dobrih petindvajset let pozneje spet postalo njeno uradno ime – Melania.

Melanija je bila drugi in zadnji otrok zakoncev Knavs, saj je Amalija prvo deklico Ines rodila dve leti prej, januarja 1968, le pet mesecev po poroki z Viktorjem, prav tako v porodnišnici v Novem mestu, največjem mestu jugovzhodne Slovenije, ki je od Sevnice, kjer sta živela zakonca Knavs, oddaljena slabo uro vožnje. Zdi se nenavadno, da Amalija in Viktor za porod nista izbrala bližje porodnišnice v Brežicah, obmejnem mestu s Hrvaško, je pa res, da je bila novomeška porodnišnica na dosti boljšem glasu. Veliko brežiških novorojenčkov naj bi bilo namreč ob rojstvu poškodovanih, zato so se zaskrbljene nosečnice iz tistih krajev, da bi se izognile takšnim zapletom, raje odločale za rojevanje dlje od doma. O obeh rojstvih, tako Melanije kot Ines Knavs, je poročal lokalni časopis, tednik Dolenjski list, ki izhaja še danes, v zelo brani rubriki z naslovom Iz novomeške porodnišnice. Tako lahko 11. januarja 1968 v tej rubriki preberemo, da je pretekli teden rodila »Amalija Knavs iz Sevnice – Ines«, in podobno 7. maja 1970, da je pretekli teden rodila »Amalija Knavs iz Sevnice – Melanijo«. Časovni zamik med rojstvoma Knavsovih deklic in poročanjem tednika o njiju pa se je zgodil zato, ker je uredništvo Dolenjskega lista dobivalo podatke šele po tem, ko so vesele mamice z novorojenčki zapustile porodnišnico.

Tako Ines kot Melanijo Knavs so krstili na Raki, v kraju, kjer je odraščala mama Amalija, oziroma v tamkajšnji cerkvi Svetega Lovrenca. Ines je bila krščena 4. februarja 1968, torej dober mesec po svojem rojstvu, Melanija pa 14. junija 1970, torej slaba dva meseca po tem, ko je prvič pokukala na svet. Krstitelj je bil tamkajšnji župnik Franc Čampa, Melanijina botra pa Amalijina sestra Ida Ulčnik.

Novinarji britanskega tabloida Daily Mail so tudi v tem primeru, ko so prvič malo obširneje pisali o Melanii Trump, poročali napačno. Zapisali so namreč, da Melanija ni bila krščena in da ni prejela obhajila. Tudi tu je, tako kot pri cerkveni poroki, oče bodoče gospe Trump Viktor Knavs kot član komunistične stranke precej tvegal, saj je bilo za ateistično komunistično vodstvo takšno versko ali cerkveno vedenje članov nesprejemljivo. Član komunistične partije je bil namreč lahko le ateist, torej posameznik ali posameznica, ki ne veruje v nobenega Boga, opravljanje cerkvenih obredov v ožji komunistovi družini pa je bilo strogo prepovedano, čeprav so mnogi, tudi javno znani in politično aktivni komunisti v Sloveniji, to prepoved v praksi pogosto kršili, seveda na skrivaj. V slovenskem arhivu tajne politične policije, ponarodelo Udbe, je zato ohranjenih mnogo dokumentov, ki razkrivajo, kako je Udba poročala komunističnim voditeljem o posameznikih, ki so kršili to zapoved.

Odraščanje 
med sevniškimi bloki

Sestri Ines in Melanija Knavs sta odraščali v mestecu Sevnica, ki je središče občine z istim imenom. Z okrog 5.000 prebivalci, ki jih je imela takrat in jih ima še danes, je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto leži na desnem bregu reke Save, skozenj pa teče železnica, zgrajena leta 1862. V starem mestnem jedru je ohranjenih več starih stavb, tudi cerkvi sv. Nikolaja in sv. Florijana iz 14. stoletja, vse pa pričajo o dolgoletni tradiciji Sevnice. Nad mestom se dviguje grič z impozantnim gradom, ki ima svoje korenine v prvi polovici 12. stoletja, sicer pa je kraj po geografski legi bližje Zagrebu, glavnemu mestu Hrvaške, kot pa Ljubljani, prestolnici Slovenije. Med drugo svetovno vojno je mesto doletela podobna usoda kot kraje, od koder so izvirali Melanijini starši, saj so Hitlerjevi nacisti tudi od tod izselili številne lokalne prebivalce, od katerih se jih mnogo ni nikoli več vrnilo iz prisilnega izgnanstva in taborišč.

Med znane Sevničane poleg Melanie Trump, nesporno tudi najbogatejše Sevničanke, sodijo še slikarka Nina Bedek, kulturnik Albert Felicijan, po katerem se imenuje ena od velikih dvoran na Gradu Sevnica, nekdanji direktor Petrola in Avtotehne Boris Perko, pomemben slovenski skladatelj Jakob Jež, evropsko znani elektroinženir Jurij F. Tasić, veliki zmagovalec televizijskega resničnostnega šova Big Brother iz leta 2008, raper Naske Mehić, ki je takrat za nagrado pokasiral 92 tisoč evrov, kar je rekorden znesek v slovenskih resničnostnih šovih, ter znana slovenska lepotička in misica Nataša Pinoza. Med medijsko znane Sevničane lahko uvrstimo tudi Sebastiana ali Matjaža Gornika, večkrat obsojenega zaradi tatvine in podtaknjenih požarov, domačini in Slovenija pa ga poznajo tudi kot umetnika in pisatelja, ki se je pri rosnih petnajstih letih zapletel v spor z razvpitim mariborskim estradnikom Damjanom Murkom, ker je štajerskemu slavčku, kot mediji pravijo Damjanu Murku, ukradel identiteto.

Zakonca Knavs sta od tovarne Jutranjka leta 1967 najprej dobila pritlično enosobno stanovanje v petnadstropnem stanovanjskem bloku Naselja heroja Maroka številka 9, tri leta po rojstvu druge hčerke Melanije pa trisobno stanovanje v novozgrajenem štirinadstropnem stanovanjskem bloku s hišno številko 27, ki je bil od prejšnjega bivališča Knavsovih oddaljen samo nekaj metrov. Pred blokom s hišno številko 9 je bila še vrsta zidanih garaž, v eni izmed njih pa je oče Viktor imel svoj obvezni mercedes in različno šaro.

Naselje heroja Maroka je ime dobilo po narodnem heroju Alojzu Kolmanu, rojenem v Zabukovju nad Sevnico, med vojno padlem članu partizanskega odporniškega gibanja z ilegalnim imenom Marok. Naselje leži nad središčem Sevnice, na rahlo dvignjenem pobočju, in je sestavljeno iz stanovanjskih blokov različnih višin in starosti. Največji bloki imajo pet nadstropij, kar je skoraj nič proti Trump Towerju v New Yorku, kjer danes stanujejo tudi Amalija in Viktor in kjer je do nedavnega stanovala tudi Ines Knauss. Gre za tipično socialistično naselje, kakršne so po etapah v bivši Titovi Jugoslaviji gradili od leta 1960 do leta 1976. Ima pa neobičajno veliko travnatih površin, kar naselju kljub dolgočasnim in uniformiranim stavbam daje dokaj prijeten in topel videz. Med bloki so po travnatih površinah speljane ozke pešpoti, sevniški mestni vrvež pa se ne sliši kljub bližini živahnega in prometnega centra. Pred in za bloki oziroma po celotnem naselju se igrajo otroci, točno tam, kjer se je pred 35 leti igrala tudi Melanija Knavs, naokrog pa se sprehajajo mamice z vozički in prebivalci s svojimi psi. Danes je večina teh blokov in stavb že obnovljenih, mnogo jih je obarvanih v žive barve, na parkirnih prostorih pred njimi pa se tare avtomobilov. Vmes je tudi nekaj vrst pritličnih garaž, ki pa niso več dovolj za vse stanovalce naselja, saj ima danes avto že skoraj vsak Slovenec, nekateri tudi po več. Med gradnjo naselja pa temu seveda ni bilo tako, saj je bil avto v času komunizma skoraj do njegovega neslavnega propada zelo redka dobrina.

Suhica z modrimi očmi
in lepimi lasmi

Otroštvo Melanije, ki je živela v tem sevniškem okolju, ni bilo nič posebnega in se ni razlikovalo od otroških let tisočih in tisočih drugih slovenskih deklic, je pa res, da je bila svojevrstna lepotička že kot otrok. Bila je nežna in prijazna pa tudi zafrkljiva deklica, nikoli ji ni bilo nerodno in vedno se je sprejemala takšno, kot je, na modnih revijah, kjer je nastopala kot otroški model in manekenka, pa je bila tudi samozavestna. Legendarni slovenski modni fotograf Stane Jerko, ki jo je odkril še pred njenim sedemnajstim rojstnim dnem, je sicer govoril, da je bila na začetnih fotografiranjih sramežljiva in nesproščena, vendar pa so bili nastopi sevniške pubertetnice pred znanim ljubljanskim poklicnim modnim fotografom, pred katerim je Melanija morala tudi delno razkrivati svoje telo, verjetno nekaj drugega kot igrive in sproščene otroške modne revije v domačem okolju.

Otroci so Melanijo klicali Mali, ker je bilo ime Melanija zanje preveč komplicirano, a se Mali zaradi zbadanja vrstnikov ni vznemirjala, saj je, kot je medijem pripovedovala pozneje, vedela, kaj hoče, in je svoje veselje, strast našla že v zgodnjih letih, kar ji je krepilo samozavest in ambicije. Melanija je že od nekdaj zelo skrbela za svoj videz, mama Amalija pa jo je že zgodaj naučila, kako skrbeti za kožo. Všeč ji je bilo vse, kar je bilo povezano z modo in lepoto, zgodaj je odkrila tudi smisel za oblikovanje in ustvarjanje. V očetovi garaži je na primer lepo sčistila, prebarvala, uredila staro in že razpadajočo košarico in vanjo dala lepo lončnico, zelo rada pa je tudi pletla iz volne.

Njeno otroštvo je bilo dokaj brezskrbno, oče in mama pa sta takrat na socialistični socialni lestvici že sodila v srednji sloj in tudi lepo skrbela za Melanijo. Bila je zelo mirna, nasmejana, vesela in občutljiva za čustva drugih, čeprav svojih ni rada razkazovala. Vzpodbujala in mirila je vrstnike in vrstnice ter nikoli ni bila razgrajaška ali glasna. Bila je prijetna sogovornica ter zelo prefinjena in uglajena deklica, ki je vedno pozdravljala, redno uporabljala besedi prosim in hvala ter bila, skratka, kar lepo vzgojena. Po postavi pa zelo drobcena, suhica ter z izstopajočimi modrimi očmi in lepo negovanimi lasmi.