FOTO: Najsijajnejši istrski trubadur

Rudija Bučarja sem prvič slišala peti pred 13 leti na odru ljubljanske Opere. Njegova vloga na koncertu je bila spremljevalna, bil je vokalist na dobrodelnem koncertu Jana Plestenjaka, o katerem smo pisali v Slovenskih novicah. Občinstvo je zastriglo z ušesi, ko se je oglasil mladenič, 25 jih je imel, javnosti nepoznan in tako droben, da bi ga zlahka spregledali, a s tako mogočnim glasom, s tako magično interpretacijo zahtevnega Carusa, ki je ne pozabiš nikdar več. Na odru je deloval nadvse skromno in umirjeno, zaradi glasbenega izraza pa veličastno. Občinstvo mu je namenilo dolg, pristen, občudujoč aplavz.

Z danes 39-letnim Izolanom sva se sestala v lokalu, kjer rad spije kavo, tudi potem, ko odpelje sina v drugi razred izolske osnovne šole, v isto staro šolo, v katero je hodil tudi on. Glasbenikovo izbiro lokala, v katerem sva se srečala, je potrdilo spoznanje ob koncu intervjuja. Da so največji ljudje nadvse preprosti. Ko sem stopila na vrt lokala, sem zagledala, da v njegovem naročju spokojno počiva psička. Ljubezen med izjemnim kantavtorjem ter poustvarjalcem istrske glasbene kulturne dediščine in hrtico pasme whippet je bilo čutiti vsako minuto druženja, njuna pozitivna energija pa je bila skorajda otipljiva.

Rudi, je to ista psička, ki je bila nedavno z vami na odru v Kopru, o kateri ljudje tako pripovedujejo?

Izla je bila, ja (smeh). Je moja prva in edina psička, ima sedem mesecev in pol. Povsod gre z menoj, v studio, na kavo, na pot, na koncert. V Kopru, nastopal sem na prireditvi za otroke, je Izla ob zavedanju, da odhajam na oder, zacvilila. Organizator, ki je stal zraven, je predlagal, naj jo vzamem s seboj. Legla je na oder in mirno počakala, da sem odpel in odigral.

Slišati je, da pripravljate svoj šesti projekt?

Drži. Snemamo CD, ki bo pretežno avtorski projekt, izšel pa bo pozno jeseni. Takole predvidoma, konec novembra. Morate računati tudi na to, da ko nekateri izvajalci napovemo CD novembra, je povsem realno tudi, da izide nekje v aprilu (smeh). Medtem bom zagotovo izdal kak singel.

Ima dandanes sploh smisel snemati, izdajati CD?

Vprašanje je na mestu. Izdajam jih zaradi tega, ker je CD moja glasbena vizitka. Predvsem zato.

Povejte nam, kako je potekalo vaše raziskovanje istrske ljudske glasbene dediščine?

Šel sem od vrat do vrat z diktafonom v roki. Pred prvim albumom (Kapot, izšel je leta 2003) je bilo videti tako, da so mi nekateri vrata zapirali tudi pred nosom. Saj niso mogli vedeti, ali sem prodajalec kdo ve česa ali hočem kaj tretjega. Za drugi album (Kambiament, leto izida 2007) je bilo dosti lažje, sogovorniki so moje delo že bolje poznali. Sicer sem začel raziskovati mnogo pred vpisom na Akademijo za glasbo v Trstu in tega raziskovanja nisem zaključil. Še vedno traja.

Za prelepo balado Samo ti, katere avtor besedila in glasbe ste in s katero je Anika Horvat zmagala na 47. Slovenski popevki, ste nekoč dejali, da je čista ljubezen. Je posvečena vaši življenjski sopotnici, materi vašega sina?

Ne, ni. Je pa marsikatera beseda v tekstu njena, Tanjina zamisel. Nastala je, ker je Anika želela, da ji napišem pesem, pomenljivo pa je to, da sem jo ustvaril v času, ko je v maminem trebuščku rastel sin Edi.

Kako ocenjujete dejstvo, da imamo v Sloveniji morje polglasbenikov in polizdelkov?

Tu vam bom povedal misel hrvaške pevke Josipe Lisac, s katero se popolnoma strinjam. Dejala je, ni vprašanje, ali obstaja dobra ali slaba glasba. Vprašanje je samo, ali je to glasba ali ni. Veste, moja platforma izhaja iz tega, da smo se, denimo, jaz, mama, zborovska pevka, in oče, tudi zborovski pevec, peljali v katrci in večglasno prepevali pesmi Simona & Garfunkla. Še danes sem ljubitelj večglasnega petja in besedo platforma tudi velikokrat uporabljam (smeh).

Je smisel za humor pomembna veščina?

Seveda je. Toda šele potem, ko je težava rešena. Nikoli se ne bom smejal nerešenim stvarem. Ko problema ni več, se temu rad in veliko smejem.

Ljudje vas cenijo kot izjemnega vokalista, ste tudi magister glasbe, kako na počutje takega strokovnjaka vpliva dolgotrajno netočna intonacija, fušanje, ki se mu v družbi ali na radiu ne morete izogniti?

Povedal vam bom zgodbo. Bila je slovenska pevka, je dobra vokalistka, ki je kot jaz nastopala z Janom Plestenjakom. Imela je fanta brez pevskega posluha. Ni se zgodilo, da bi fant pel pred njo, zavedal se je, da ni nadarjen in tega, kako cenjena pevka je njegovo dekle. Nekoč, ko je bil prepričan, da je sam, si je dal duška in prepeval. Ko jo je ugledal, mu je bilo strašno nerodno, opravičil se je, rekoč: 'Ne znam peti, ne bom več.' Ona pa mu je odvrnila: 'Zakaj ne bi pel? Samo poj, srce moje, poj!' Fušanje je del življenja, so tudi izvajalci, ki niso vedno točni, a so veliki glasbeniki, ki delijo pomembna in čudovita sporočila.

Največje vrednote?

Objem je vrednota. Razumevanje, druženje in imeti rad. Vse to.

Katero plat iz vašega zasebnega življenja javnost slabo pozna?

Vsakdan je inspiracija mojemu ustvarjanju. Rad hodim in tečem. (Rudi je avtor in izvajalec himne Ištrijanski maraton, op. p.) Kolesarim in rad kuham. Pospravljanje ni moja močnejša plat, a se trudim, da vsaj pospravim za seboj. Zelo se trudim (smeh).