LJUBLJANA – Kakšen je dandanašnji odnos med dolgoletnima zaljubljenima obrazoma z naslovnic tračarskih revij, bomo ponazorili z vprašanjem odvetnika pevke Helene Blagne, ki je bilo namenjeno njenemu nekdanjemu možu Mitji Zamanu: »Ali ste v kakem postopku izjavili, da nimate denarja za plačevanje preživnin hčerama iz prejšnjega zakona, saj vas preživlja žena?«
Za hip je pomislil, potem pa izstrelil kot iz topa: »Res je bilo to, ko sem ji kupil krzneni mantl, pa mi je res zmanjkalo. Zdaj ona trdi, da nisem nikoli imel ničesar in da me je morala preživljati, ko pa sem ji kupoval krznene plašče za po 10 ali 15 tisoč evrov, je ni zanimalo, od kod mi denar. Ona mi je za neko obletnico kupila uro za nekaj tisočakov in še to mi je potem vzela in jo dala sinu Kristijanu. Služil sem na milijone tedanjih mark, toliko denarja sem zaslužil, da ga Helena ne bo nikoli videla. In kadar koli si ji je zahotelo denarja, sem ga moral najti, da jo le zadovoljim. V resnici pa sem bil zadnja violina.«
»Bil je le Helenin strošek«
Žalosten konec neke zgodbe, ki se je začela naravnost pravljično: ko je leta 1995 danes 55-letni Mitja v lokal Portal na svoj rojstni dan povabil 100 prijateljev, si je zaželel, da mu Vse najboljše zapoje prav Helena, zato jo je najel. Že čez nekaj dni pozneje je na vrat na nos zapustil ženo Olgo in njune tri otroke, maja 1996 pa je bila na sporedu poroka leta. Detajl, ki potrjuje, da sta Mitja in Helena zares razkošno skočila v zakonski jarem, je podatek, da je bila nevesta odeta v ročno izdelano poročno obleko, za katero so porabili kar 27 metrov blaga. Dve leti po poroki se jima je rodil sin Kristijan in srečno so živeli ... Do leta 2013, ko so šle poti zakoncev Zaman narazen, zdaj pa se torej vlačita po sodiščih.
Pred okrožno pravdno sodnico Vero Gams Premerl se je včeraj začelo pravdanje v tožbi Mitje Zamana proti Heleni Blagne in Kristijanu. Zadeva govori o delitvi skupnega premoženja, vračilu daril, izbrisu iz zemljiške hiše, tožbeni zahtevek pa je (za zdaj) 150.000 evrov in bo morda še narasel. Zaman naj bi od nekdanje žene in sina zahteval vračilo denarja, ki naj bi ga vložil v nakup in obnavljanje družinske hiše v Žabnici pri Brezovici ter v nakup stanovanja na Celovški cesti v Ljubljani.
Čeprav Blagnetove včeraj na sodišče ni bilo in so zaslišali le Zamana, je po propadlem poravnalnem naroku dal že besedni dvoboj njunih odvetnikov vedeti, da bo postopek precej vročekrven. In medtem ko Zamanov pooblaščenec Zoran Korenčan obljublja, da bosta dokazala, kako dobro je v tistih časih služil Zaman, in bodo tudi priče potrjevale, kolikšen je bil njegov vložek v hišo in v stanovanje, je pooblaščenec Blagnetove David Sluga vztrajal, da v času zveze Zaman ni k ničemur prispeval niti fičnika. »Saj ni zaslužil ničesar, bil je le strošek te skupnosti, preživljala ga je Blagnetova. Po naših podatkih ima Zaman le dve leti delovne dobe, Blagnetova pa 25.«
Z ene od razprav zaradi neplačevanja preživnine hčerama iz prvega zakona naj bi bila sicer Zamanova izjava, da ne more plačevati in ga preživlja žena. Tako smo vsaj razumeli Slugo, odvetnik z nasprotne strani pa je vzkipel: »Trditve o preživljanju so žaljive in neresnične.«
Nič napisano nanj, ker je živel nevarno
Kaj bo o vsem skupaj povedala Helena Blagne, bomo izvedeli na nadaljevanju sojenja, ki bo 15. junija, izpoved Mitje Zamana, ki zdaj kot samostojni podjetnik živi v nemškem Erlenseeju, pa smo slišali že včeraj. Ne trdi sicer popolnoma nasprotno, da ni Blagnetova k ničemur prispevala ničesar, »po svojih močeh zagotovo je, toda ko sem jo spoznal, je imela le nekaj prihrankov na bančnem računu, kot podnajemnica je živela na Vevški cesti v Ljubljani v stanovanju, ki je bilo veliko 12 kvadratov, poleg pa je bila kuhinjica, ki je merila štiri kvadrate«.
Potem sta kupila hišo v Žabnici. Stala naj bi 550.000 tedanjih mark, dobila sta 300.000 posojila, »preostalih 250.000 pa sem prodajalcu po obrokih odplačeval iz svojega žepa«. Posel mu je, tako pravi Zaman, v tistih časih cvetel, pa čeprav ni bil zaposlen, a je imel podjetja, zato odločno zavrača namigovanja, da je bil reven kot cerkvena miš in ga je morala preživljati pevka. Leta 1995 naj bi s poslovnim partnerjem za več kot milijon mark kupil tri stroje za drobljenje kamna, veliko naj bi z njimi zaslužila v Bosni, kjer naj bi delala za Sfor oziroma Nato, po Sloveniji naj bi opravljal prevoze, s Heleno naj bi najela gostinska lokala, leta 2004 torej kupila stanovanje na Celovški cesti in ga oddajala, gradila naj bi na Drenovem Griču ...
Pa vendar ni bilo nikoli nič napisano nanj, Helena naj bi bila lastnica vsega, kar je ustvaril on ali sta ustvarila skupaj. »Počel sem namreč take stvari, da ne bi bilo pametno, da je sploh kaj moje. Bil sem ogrožen, lahko bi me tudi ubili,« trdi Zaman.
Ko je aprila 2013 odšel v Nemčijo, je bil menda še prepričan, da bosta ostala skupaj, »ko pa sem se junija vrnil, je hišo dvojček brez moje vednosti že prodala, prodala je tudi hišo s štirimi stanovanji v tem kraju. Tako je bilo: jaz sem gradil, ona pa je razprodajala.«
Zaman je bil sicer pravnomočno obsojen, ker ni plačeval preživnine za sina Kristijana. »Na pogojno kazen. Dolžan sem okrog 12.000 evrov, plačujem.« In še njegov odgovor na sumničavo vprašanje sodnice: »Pravite, da ste zaslužili na milijone mark ... Kako potem, da ste davčni dolžnik in dolgujete drugim osebam?«
»Ne vem, vlagal sem v nepremičnine, potem pa se je nenadoma zalomilo zaradi krize.«