Osvojena nagrada ji pomeni predvsem potrditev, da dela dobro. »Ko si podjetnik, nimaš pravih povratnih informacij, ali delaš dobro ali ne. Vpet si v delo, ne vidiš realne slike, zato si zmeden. Tu sta še dva otroka, porodniški dopust, slaba vest zaradi podjetja in otrok … Potrebovala sem pohvalo, in to sem dobila že z uvrstitvijo med najboljših deset, da bom na koncu postala ambasadorka, pa nisem pričakovala,« začne klepet Deana Jezeršek. Ker je še na porodniškem dopustu, me je v zgodnjem dopoldnevu povabila domov, najmlajša družina Jezerškovih živi v Ljubljani, v Šiški.
»Mislim, da so na izboru iskali značilnega predstavnika celotne generacije, nekoga s sodobnim, svežim pristopom,« nadaljuje. »Ne počutim se kot zmagovalka, niti celotnega izbora, ki je prinesel kup uporabnih izobraževanj in znanja, nisem čutila kot tekmovanje. Mladi sedanje generacije si moramo delovna mesta v veliki meri ustvariti sami, to sem naredila tudi jaz, mlade ženske moramo usklajevati družino in posel, tudi to sem jaz, predvsem pa je treba delati z dušo, in tudi v tem opisu sem jaz,« razmišlja. »Največji poklon mi je bil, da so me izbrali tudi vrstniki, pravzaprav sotekmovalci moje generacije,« je vesela.
Njena jezikovna šola po meri
Njena LanguageSitter je jezikovna šola po meri uporabnika. LanguageSitterji, kot pravijo svojim učiteljem, se strankam prilagodijo – jezike učijo prek zanimivih vsebin, povezanih s področji stranke, uporabljajo najmodernejše načine tehnologije in komunikacije, tako da ni položaja, v katerem se učeči ne bi znašli. Učijo tako v živo, ena na ena, kot tudi prek interneta, telefona, njihove učne ure so dolge 60 minut, tako časovno kot krajevno se lahko povsem prilagodijo, zato je izkupiček njihovih tečajev resnično maksimalen. »Ko sem delala koncept za jezikovno šolo, prilagojeno uporabniku, sem imela v mislih Martinovega brata Luko. Angleško je znal veliko, a je zmrznil zaradi treme,« pove. »Začeli smo z angleščino, nemščino in nizozemščino, kar sem učila kot edina učiteljica, danes poučujemo 24 jezikov,« pove Deana z nasmeškom. »Na začetku sem bila sicer resnično na voljo ves dan, tečaje sem zaključevala ob 23. uri. Imela sem še službo v turizmu, tečaje sem začenjala ob 19. uri, delala pa sem vse dni, tudi vikende,« se spominja. »Pripravljena sem bila garati, a podjetje sem ustvarila, da bi živela boljše, ne slabše. Zato smo sčasoma postavili meje, omejili urnike, določili pravila. Učili smo se sproti,« opiše podjetniške začetke. »Takrat sem se tudi končno znebila svojega perfekcionizma in spoznala, da je moč v povezovanju, timu,« priznava. »Moja ideja je bila, da bom šolo vodila, ne pa v njej učila, a so me na društvu Yes kmalu spravili iz cone udobja. Danes se strinjam, da je bilo tako prav,« priznava.
Podjetniški način življenja je Deana spoznala že prek Martina in njegove družine. »Martin mi je dal pozitiven zgled, pokazal mi je, da je to način življenja. Veliko pomeni, da razumeva drug drugega, seveda se tudi o poslu precej pogovarjava, zelo si pomagava,« pove s svojo značilno mehkobo. Kako pa usklajujeta posel in družino? »Najina velika prednost je, da sva podjetnika. Urnik si prilagodiva, tako ali tako delaš ves dan. Ker si organiziran, si znaš vzeti čas za družino. Enkrat mesečno se usedeva in uskladiva urnike. Kar se da, urediva sama, sicer pa nama veliko pomagajo tašča, na hitro tudi soseda ali s Primorske prideta moja mama in tata,« je hvaležna. Obvezno si vzameta tudi čas zase. »Po rojstvu prve hčere me je materinstvo povsem zadelo. Zaljubila sem se v Olivio, bila leto dni samo mama, in to je bila zame lekcija. Zdaj, pri Gabi, je drugače. Še vedno sem zaljubljena v hčerki, moj največji navdih sta, a imam tudi sebe. Martin ima crossfit vadbo, kar je nedotakljivo, jaz pa sem kljub porodniški vpeta v posel, pišem za revijo, hodim na izobraževanja, telovadbo, hkrati pa imam veliko več energije. Ker se zavedata pomena tujih jezikov, sta z Martinom Olivii izbrala mednarodni vrtec. »Tako že sedaj pol časa govori angleško. Jezika se uči nevede, je del nje,« pove.
Vedno nasmejana, občutljiva rakica
»Zelo sem odprta, močno sočutna, nasmejana, pozitivna, čuteča. Z veseljem prenašam ideje, povezujem ljudi. Negativna lastnost pa je moja velika občutljivost. Po astrološkem znamenju sem rak, naj sploh še kaj dodam? Velikokrat izrečeno vzamem zelo osebno, čeprav nisem zamerljiva, a premlevam,« se opiše. Kaj pa ji je najbolj všeč pri Martinu? »Njegova umirjenost. Vedno premisli, preden odpre usta, in kar pove, je pametno. Zelo realen človek je, kar potrebujem, ker lahko potem jaz malce odletim. Zelo sem tudi čustvena in kombinacija je tako popolna. Ob njem sem lahko jaz. Martin je sicer štiri leta mlajši od mene, in ko sva se pred desetletjem spoznala, jih je imel devetnajst,« se v smehu spominja. Zgodilo se je v Bruslju, na turističnem sejmu. »Bilo je nekaj iskric, ko pa sem ga čez en mesec spet srečala na sejmu v Göteburgu, mi je postalo jasno, da to ni naključje,« prizna. Od takrat sta skupaj, poročila sta se pred tremi leti. Doma kuha Martin. »Meni je to projekt, Martin pa skuha hitro in dobro,« ne skriva. »A dokler žarnice menjam sama, tudi kakšno omaro kupim in sestavim, nimam pretirano slabe vesti,« se smeje.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
