Poleg evrovizije v Zagrebu (1990) je Jugoslavija priredila še en, veliko večji in zahtevnejši spektakel – zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984, na katerih je ime Slovenije v svet poleg Jureta Franka ponesel akademski slikar Jože S. Trobec. Prav on si je namreč izmislil maskoto – Vučka. Vrhunski karikaturist se spominja, da honorar za zgodovinskega Vučka ni bil ravno bajen, pač primeren razpisu, razjezila pa ga je splošna in brezobzirna kraja avtorskih pravic, saj se je volkec z jahorinskih planot začel pojavljati kot zaščitni znak številnih izdelkov po vseh državah nekdanje skupne republike.
Naš mali avto
Legendarna zastava v mavričnih odtenkih se je bohotila s številkami od 101 do 1300. V njej je marsikdo izgubil nedolžnost, prižgal prvo cigareto, saj je bila svoj čas najpogostejše prevozno sredstvo na Balkanu. Stoenka, fičo ali jugo menda niso bili za 'dugo', so bili pa zato glavni frajerji na vasi in v mestu. Tako vsaj zagotavlja Magnifico. »Premožni so se vozili v mercedesih, mi, srednji delavski razred, torej večina prebivalstva, pa v avtomobilih znamke Zastava. Moj prvi jekleni konjiček je bil temnomodri šminkerski jugo. Precej soliden prijatelj za malo denarja, funkcionalen, ne spomnim se, da bi me kdaj pustil na cedilu, in seveda si lahko v njem počel še marsikaj drugega, kot samo držal krmilo in tiščal na plin. Z Barbaro sva bila že par, ko sem naredil izpit in si nabavil danes že legendarni avto.«
Njen pomen rdeče zvezde
Če bi morala Svetlana Makarovič svoja občutenja, povezana z jugonostalgijo, izraziti v okusih, bi nastala sladko-kislo-grenko-pekoča fuzija. Zaradi nasprotovanja režimu, kar je ena izmed bistvenih funkcij umetnikov, je bila zapostavljena, a je kljub temu slike iz prejšnjega stoletja ohranila v pisanem spominu. »Vzdušje v družbi je bilo bolj optimistično, manj je bilo hinavščine, Cerkev je bila dosti bolj dostojanstvena, ker je bila bolj skromna. In nihče ni bil lačen! Kdor je hotel delati, je dobil zaposlitev, če si želel elitno službo, pa si moral vstopiti v partijo, sicer ti je bilo življenje kar trdo. Proti režimu sem bila takrat in sem tudi danes. Kot nekakšna spodbuda so se začeli kazati prvi signali očiščenega socializma, zato šele zdaj nosim rdečo zvezdo. Spodobi se, da v teh časih rehabilitiramo simbol protifašizma, protirasizma, protišovinizma … Enakost, bratstvo in svoboda so zame znak rdeče zvezde.«
»Danes, ko postajam pionir …«
Na rdečo rutko in modro kapico ob posebnih praznikih pomisli tudi pevka Rebeka Dremelj, ki se z nasmeškom spominja slavnostne zaprisege in simboličnega vstopa med pionirčke. »To je bila posebna čast in trenutek, ki smo ga kot prvošolčki nestrpno pričakovali. Nismo razmišljali o političnih vplivih, sistemu, ampak o zabavi, ki je sledila temu veličastnemu dogodku, o novih modnih dodatkih in slastnem kosu torte v posladek pionirčkom.«
Čigumi, da te kap
Velik sovražnik zobarjev in najučinkovitejše sredstvo za izvlačenje plomb je bil nočna mora naših mamic, ki so nam na vse pretege želele preprečiti žvečenje te slastne rožnate gume. Dve bazooki sta delali orjaške balone in prav vznemirljivo je bilo čakanje, kdaj nam ga bo razneslo in ostanek prilepilo čez obraz. Roberta Roškarja žvečilka spominja na brezskrbno otroštvo. »Bila je najtrša stvar na svetu in pošteno si se moral potruditi, da je spustila svojo mehkobo. V nežni barvi kože je ob bujni domišljiji hitro spominjala na spolni organ. Predvsem pa je to sinonim obdobja, ko mi ni bilo treba vsak dan študirati, kje bom dobil kredit, če sploh. Čeprav so to bili čudoviti časi, brez stresa, se ne bi vračal, ker imamo zdaj poleg vseh drugih ugodnosti tudi žvečilke brez sladkorja.«
Titova štafeta
Poslanec in podpredsednik parlamenta Matjaž Nemec je iz generacije, ki je v osnovni šoli še imela učne ure srbohrvaščine. Spomini na duh tistega časa so toliko bolj živi, ker je njegov pokojni oče, akademski kipar Negovan Nemec, kar dvakrat sodeloval na natečaju za izdelavo zvezne štafetne palice. »Z njo so maja 1971 prehodili pot od Vardarja do Triglava, obšla je številna mesta, vasi ter utrjevala vezi bratstva in enotnosti. Titova štafeta je bila koncipirana v abstraktnem likovnem jeziku, izdelana v dur aluminiju, zaradi česar je delovala zelo sodobno,
in celo sam Tito naj bi jo imel pri sebi in občudoval izdelavo. Leta 1983 je nastal zapirajoči se cvet v bronu, ki je v jedru nosil šest biserov – kot simbol šestih republik. Veličasten uspeh in nepozaben družinski spomin.«
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
