Žan v sredo ni imel najboljšega dne.
Dan, ko bi moral zasijati in kot vodja kuhinje pokazati, kaj vse se je naučil v 15 tednih, se je končal klavrno. Tako se je vsaj začelo ... Žan na dan, ko so pričakovali okoli 100 gostov, ni bil pripravljen, organizacija je škripala, trije šefi so napeli vse moči, da se je vse srečno izšlo. Žan je najprej zažgal testo za pite, se na zanimiv način lotil čiščenja ohrovta (enega po enega je prijel v roko, odrezal oleseneli del in vse skupaj je trajalo celo večnost), Bine pa je potem ugotovil, da ohrovta sploh ni dovolj glede na to, da naj bi k vsaki porciji dali tri.
Kakor koli že: bilo je 15.00, za to uro pa je bilo napovedanih 30 gostov. Jasno je bilo, da se Žanovi ekipi časovno ne bo izšlo. Žan kot vodja je naročal natakarjem, naj gostov še ne spustijo noter, pa tudi Debori je dejal, naj zavlačuje in goste, ko bodo že sedeli, na svoj način zabava.
Prve goste so tako v gostilno pustili ob 15.15. Ali se je zaradi tega kdo pritožil, ni znano. Vsekakor pa to ni najbolj običajno delovanje za gostilne, ki želijo v očeh stranke nekaj veljati.
Ko so se obiskovalci posedli, so skušali Debora in natakarji pridobiti še nekaj časa in so gostom postregli z vodo, saj je bila to edina stvar, ki so jo lahko dobili. Nato pa se je zlagoma vendarle začelo ...
