Angelski glasovi za Simono Weiss

PODNART – Med slikovitimi tesnimi uličicami ob vznožju hriba gorenjske vasice Ljubno v Podnartu je v torek ob petih popoldne v cerkvi Marije Udarjene potekala maša zadušnica za preminulo slovensko pevko, kraljico slovenskih src Simono Weiss. Natanko 30 dni po njeni smrti smo bili priča prelepi, ganljivi maši, ki jo je vodil javnosti dobro znan dušni pastir Pavle Juhant za krog najožje družine, tesnih prijateljev. Med njimi je bila tudi Zlatka Pražnikar, medicinska sestra, ki je v najhujšem času pevkinega življenja požrtvovalno skrbela zanjo. Ljubezen do rajnke Simone je sestro, že tako drobno gospo, ki je prijateljico neizmerno ljubila in spoštovala, od žalosti prepolovilo.

Prva maša v isti cerkvici z duhovnikom Juhantom je potekala že jeseni, ko smo še vsi upali, da bo mati, žena, hči in prva slovenska pop zvezdnica, ki je zdravo živela, vsako jutro tekla in bila na splošno ozaveščena, premagala karcinom, ki je od poleti postavljene diagnoze metastaziral v nekaj mesecih. Takrat se je iz Štajerske pripeljala tudi Simonina mati, ki ji je hči posvetila toliko nepozabnih besedil.

Obredu, ki je bil zares poseben tudi zaradi obilja pesmi, je svoj del čarovnije dodal kolega in prijatelj, za katerega je Simona nekdaj pisala besedila, njen mož Goran Šarac pa glasbo – Stane Vidmar. Ena njihovih skupnih balad je, gotovo se je spomnite, Spi, moja mala deklica. Vidmarjev mogočni glas je odmeval v tem božjem hramu iz 17. stoletja že jeseni in mesec dni po smrti še drugič, tako emocionalno in posvečeno, da se je zdelo, da bo pred našimi očmi vsak hip oživela stara izpoved, po kateri je Marija Udarjena dobila ime. V 17. stoletju naj bi neki zidar med obnovo cerkve udaril v Marijin kip. Legenda pravi, da je iz njega začela teči kri. Razpoke so do dandanes ostale, o tem božjem čudežu pa priča tudi notranjost verskega središča v Ljubnem. Vidmar je zapel pesmi, večji del z glasbeno spremljavo in tudi a cappella, med njimi Simonino ponarodelo Mati, veš, za dežjem zmeraj nam posije sonce, na željo sina Simona Ne budite me, vas prosim, Večerni zvon, Mati Marija, na koncu pa je na željo navzočih še eno balado izbral Goran – Mati, pojem ti pesem. Temu toplemu, dostojanstvenemu človeku, vidno pretresenemu in globoko užaloščenemu, so ob Stanetovi izvedbi pritekle solze. Ljubljena Simona je umrla na moževih rokah.

Med zadušnico se je oglasil še en angelski glas, gorenjske sopranistke Mateje Praprotnik Blumauer, ki ni nikogar pustil ravnodušnega. Med prepevanjem ob spremljavi cerkvenih orgel je skrita, nevidna v najvišjem delu cerkvice na balkonu Marije Udarjene pričarala glasbeno pravljico z Božičnimi zvezdicami, ki jo je pela Simona, in nas na svoj način povezala z rajnko pevko. Tako kot je to dobro znala Simona Weiss, odšla je v svet, kjer ni bolečin, živi pa v svojih pesmih in dveh prekrasnih mladeničih Simonu in Reneju, ki v svoji dobroti in podobi tako spominjata na svojo mater.