V ruskem mestecu Strunino približno 200 ljudi nima skrbi za vsakdanji kruhek. Tega jim že osem let podarja dobrosrčni trgovec Mamud Šaveršjan. Možakar se je v Rusijo preselil pred 25 leti iz Armenije. Delal je kot inženir, nato pa odprl majhno prodajalno. Pred osmimi leti ga je pretreslo, ko je ženica štela novce na dlani, da bi lahko kupila malo kruha. Prizor ga je tako ganil, da ji je kruh podaril in se odločil, da bo natisnil kupone, ki jih bodo lahko tamkajšnji upokojenci zamenjali za črn ali bel kruh v njegovi prodajalni. Človekoljubno akcijo je oglaševal celo v lokalnem časopisu.
To je bil le začetek, saj je kmalu priskočil na pomoč tudi invalidnim osebam, velikim družinam in ljudem v stiski. Kmalu se je pred njegovo prodajalno trlo ljudi. Zdaj prodajalna Eric vsak mesec podari 2000 štruc belega kruha in 1000 hlebcev črnega. Toda dobrota je sirota, pravijo. V tem primeru zagotovo: v zameno za radodarnost je Mamud tarča žaljivk, rasnih opazk in tatvin. Žalijo ga tudi ljudje, ki jim pomaga, saj so domačini prepričani, da gre za projekt oblasti. Ljudje celo mislijo, da je trgovec prevarant, ki večino hrane, namenjene revnim, obdrži zase in se z njo okorišča.
»Zakaj zapravljaš svoj denar in živce, če te zaradi tega le žalijo?« se je razjezila Mamudova žena Rosa, ko je imela vsega dovolj. No, potem je nekega dne prišel starec in iz hvaležnosti možu poskušal poljubiti roko. To jo je tako pretreslo, da je možu naročila, naj natisne še 50 kuponov. »Lokalne oblasti sploh ne vedo za mojo akcijo,« je pojasnil Mamud. »Čeprav se mi niso nikoli zahvalili, si želim, da bi ljudje okoli mene živeli srečno.«