LEGENDA

Vikingi s kristali našli pot do Amerike

Objavljeno 06. november 2011 22.30 | Posodobljeno 06. november 2011 22.15 | Piše: M. S.

Legendarni pomorščaki so navigirali z ledenim kamnom, optičnim kompasom

Vikingi so v Ameriko pripluli veliko prej kot Kolumb
Starodavne legende o vikinških pomorščakih pričajo o tem, da so s pomočjo skrivnostnih sončnih kamnov lahko varno pluli po morju, tudi v oblačnem vremenu. Znano je tudi že, da so pred izumom kompasa ti mornarji uspeli prijadrati tisoče milj preko oceana, mimo Grenlandije in vse do vzhodne obale današnjih ZDA, in to več sto let pred Krištofom Kolumbom.

Optični kompas

Nova raziskava je potrdila, da so se neustrašni mornarji orientirali po soncu, zvezdah, morskih tokovih, valovih, pa tudi s pomočjo posebnih kamnov oziroma mineralov. Doslej je bilo v skrivnost zavito, kako so se orientirali med potovanjem na skrajnem severu, kjer je dan kratek, vidljivost zaradi megle in nizke oblačnosti pa porazna. Strokovnjaki že več let trdijo, da so Vikingi znali uporabljati posebne kristale, ki lomijo svetlobo - z njimi pa so lahko sonce točno označili tudi skozi goste oblake. Zgodovinarji in arheologi so v dvomih, saj takšnega kristala niso nikoli našli ...

Ledeni kamen

A mednarodna ekipa raziskovalcev, ki jo vodi Guy Ropars z univerze v Rennesu, pravi, da ima odgovor. Trdijo namreč, da so Vikingi znali uporabljati kristale apnenca, s katerim so mogli lego sonca določiti na eno stopinjo natančno. Takšen kristal ima namreč sposobnost, da svetlobo deporalizira, jo filtrira in lomi svetlobne žarke po različnih oseh. Pred kratkim so kristal ledeni kamen (Iceland spar) našli potapljači na eni izmed angleških ladij, ki je potonila leta 1592, kar bi lahko podkrepilo teorijo, da so mornarji znali navigirati s pomočjo takšnih in drugačnih kristalov. Tudi v dobi kompasa je bil na krovu čezoceanskih križark ponavadi kakšen pripomoček, morda za vsak primer.

Potrjeno je namreč, da je lahko samo eden od številnih topov na ladji magnetni kompas tako zmedel, da je kazal tudi do 90 stopinj v napačno smer, zato so verjetno v primeru, ko je bilo sonce skrito, uporabili tudi optični kompas, ki je bil pomemben tudi 400 let po zatonu Vikingov.

 





Deli s prijatelji