BUENOS AIRES – Argentinski škof proučuje okroglo ploščico iz nekvašenega pšeničnega testa za obhajanje, ki je, tako se zdi, zakrvavela med čaščenjem v rehabilitacijskem centru v mestu Rafaela v provinci Santa Fe, kjer se zdravijo zasvojenci z mamili, pred hostijo pa navadno molijo.
»Barva je bila rdeča, temno rdeča, kapljica se je širila po hostiji, medtem ko so mladi peli in molili,« je povedal Juan Ternengo, koordinator rehabilitacijskega centra San Miguel.
Temno rdečo barvo na posvečeni hostiji so opazili v torek, tik pred velikonočnim tridnevjem. Ko so jo zagledali, so varovanci centra začeli jokati in moliti. Vest o krvaveči hostiji se je hitro razširila, dosegla je tudi duhovnika Alcidesa Suppa in škofa Luisa Fernandeza, ki sta prišla v center in si jo ogledala ter se kar takoj odločila, da jo bosta odnesla ter proučila. Lokalni mediji poročajo, da jo bodo najverjetneje poslali v Vatikan, tam pa naj bi jo analizirali strokovnjaki. Na podlagi njihovih odločitev se bodo potem odločili, ali je to čudež. »Cerkev v tovrstnih primerih prosi za zmernost, razsodnost in preudarnost, dogodek je treba skrbno proučiti in se prepričati o tem, kaj se je zares zgodilo,« je v izjavi sporočila škofija iz Rafaele. »V preteklosti je Cerkev že proučevala pričanja o resnični prisotnosti Jezusa Kristusa pri obhajilu, in to v tej enkratni obliki prikazovanja. Taki primeri niso niti obči niti jih ni lahko hitro ter lahko opaziti, zaznati.« V skladu s cerkvenimi navodili je tako škof hostijo, ki naj bi krvavela, odstranil izpred oči javnosti in zanjo primerno poskrbel. »Tako se je začela pot presojanja, v primernem času pa bodo sprejete pravilne odločitve,« je sporočila škofija. No, prav vse je prosila za spoštovanje ne le kraja, kjer je hostija zakrvavela, temveč tudi ljudi, ki bili priče dogodku, in opozorila, da je to kraj, ki zahteva tišino in treznost, ki da sta pomemben del življenja tistih, ki v centru živijo in delajo. Dodali so: »Ne glede na to, kakšen bo rezultat preiskave, moramo ta čas izkoristiti za obnovo svoje vere in predanosti največjemu čudežu, prisotnosti Jezusa Kristusa pri vsaki maši, med katero se mu kar najbolj približamo.«