Pred mini ledeno dobo
 nas rešuje topla greda

Strokovnjaki so nedavno razkrili pretresljive ugotovitve, da nas lahko v kratkem doleti nova ledena doba. Svoje izsledke so predstavili ta teden na astronomski konferenci v ZDA. Sonce ima redna obdobja povečane in pomanjšane dejavnosti, ki se praviloma ponavljajo vsakih 11 let. Med najaktivnejšim obdobjem se z njegove površine sproščajo gromozanske magnetne nevihte, na površini pa se pojavijo tudi velikanske sončne pege, območja nižjih temperatur in povečane magnetne aktivnosti. V bolj umirjenem delu cikla, solarnem minimumu, pa so sončne pege in izbruhi redki. Nazadnje je Sonce zaspalo med letoma 1645 in 1715 v tako imenovani maunderski ohladitvi ali mali ledeni dobi. Takrat so se temperature po planetu v povprečju znižale za stopinjo Celzija. Posledično sta Evropa in Severna Amerika zabredli v recesijo.

Sončne pege izginjajo

Dr. Frank Hill iz ameriškega solarnega observatorija je razkril, da se tokovi v Soncu, ki smo jim bili priča v letih 2008 in 2009, niso znova vzpostavili. Njegov kolega dr. Richard Altrock iz Sacramenta, ki že 40 let proučuje atmosfero Sonca in njegovo korono, je dodal, da se prav tako ni zgodil pričakovani premik magnetnih dejavnosti na polih, ki sprožijo solarni maksimum. Sonce se očitno ne pripravlja na pričakovani maksimum, saj je tudi moč magnetnega polja znotraj peg bistveno nižja od pričakovane in še vedno pada. Če se bodo ti procesi nadaljevali, bodo sončne pege v celoti izginile do leta 2022 in sledila bo več desetletij trajajoča mini ledena doba. Ljubo sončece naj bi bilo neobičajno mirno že zadnja štiri leta. »Naše raziskave dokazujejo, da obstaja približno osem odstotkov možnosti, da se v prihodnjih štirih desetletjih ponovi Maunderjev (po angleškem astronomu Edwardu Walterju Maunderju) minimum. Glede na predvideni porast toplogrednih plinov pa se bo vse skupaj izrazilo le kot upočasnitev segrevanja ozračja,« je s pomirljivimi mislimi sklenil profesor Mike Lockwood z univerze Reading.