Velika noč velja za največji krščanski praznik. Ob njenem imenu vam bodo na misel prišli šunka, pisanke, velikonočni zajčki ... Pri britanskem časniku The Guardian pa so jih v tem času bolj zanimali odgovori na nerešena vprašanja, ali je bil denimo Jezus resnična osebna. O tem je spregovoril ugledni doktor teologije Simon Gathercol, ki se ukvarja predvsem z novo zavezo Svetega pisma.
Po njegovem mnenju smo lahko prepričani, da je Jezus živel, saj menda obstaja ogromno zgodovinskih dokazov o Jezusu iz Nazareta. Judovski in rimski zgodovinarji ga omenjajo skozi nekaj desetletij njegovega življenja. »To lahko primerjamo s kraljem Arturjem, ki je živel 500 let po smrti Kristusa. Dokumentov, ki dokazujejo življenje Jezusa je veliko več. Prvi dokumenti, ki omenjajo kralja Arturja, so se pojavili šele 300 ali 400 let po njegovi smrti,« pravi.
V kršanskih zapisih se Jezus prvič omeni v poslanici svetega Pavla. Ta zapis je menda nastal najkasneje 25 let po njegovi smrti. Gathercol poudarja, da so se vsi zapisi pojavili s pomočjo številnih prič. Po njegovih besedah se je v današnjem času s tem vprašanjem največ ukvarjal francoski filozof Michela Onfraya, ki o Jezusu govori kot o hipotezi. Trdi, da je njegov obstoj hipotetičen in da Jezus ni zgodovinska oseba.
Tu so potem še nenavadni arheološki dokazi, npr. torinsko platno, za katerega je sam papež Benedikt XVI. dejal, da ga ni mogla izdelati človeška roka. Gathercol, da je morda še najzanimivejše vprašanje ob današnjem prazniku, ali je Jezus po smrti zares vstal ...
