MORSKA POŠAST

Gospodar pramorja

Objavljeno 20. januar 2013 11.39 | Posodobljeno 20. januar 2013 11.39 | Piše: Andrej Predin

Odkrili so morsko pošast iz dobe dinozavrov. Njen obstoj razkriva, da si Zemlja po katastrofah opomore hitreje, kot predvidevamo.

Ljudje svoje bivanje in okolico praviloma vrednotimo po dnevih, letih, desetletjih, daljše časovne enote pa so težko razumljive. Nepredstavljiv nam je pomen milijonov let za geologe ali paleontologe, vsi pa vemo, da smo ljudje na tej modri krogli zelo malo časa in da so ji nekoč vladali dinozavri.

Znanstveniki na vseh koncih sveta odkrivajo fosile, ki vedno znova spreminjajo tolmačenje zgodovine. Paleontologi so nedavno izkopali nenavadno bitje, ki je pred skoraj 250 milijoni let kraljevalo morju, ki je takrat prekrivalo območje zdajšnje ameriške zvezne države Nevada. To je žival z masivno lobanjo in 13 centimetrov dolgimi zobmi, ki so bili ostri kot britev. Velikanski plenilec je bil dolg 8,6 metra in se je lahko prehranjeval s plenom, ki je bil njegove velikosti.

Živeli takrat kot dinozavri

Thalattoarchon saurophagis je eden najbolj zgodnjih predstavnikov ihtiozavrov. Ti morski plazilci so živeli takrat kot dinozavri in so bili gospodarji morja dolgih 160 milijonov let. Sredi triasa so se razvili iz neznanega kopenskega plazilca, ki se je vrnil v vodo in se razvijal vzporedno s predniki današnjih delfinov in kitov. V juri jih je bilo največ, nato pa so jih v kredi počasi izpodrinili pleziozavri. Njihovo ekološko vlogo bi lahko primerjali z orkami.

Zanimivo je, da se je le pet milijonov, preden se je pojavil Thalattoarchon saurophagis, zgodilo veliko izumrtje, ki je pobralo od 80 do 96 odstotkov vseh živih bitij. Dejstvo, da se je omenjeni plenilec tako hitro razvil, razkriva, da si je planet hitro opomogel. »Vsak dan se naučimo več o biološki raznolikosti našega planeta, kar velja tako za živeče predstavnike kot tudi za fosile in njihove ekosisteme. S tovrstnimi najdbami lahko tudi bolje razumemo človekov vpliv na okolje,« je pojasnila dr. Nadia Fröbisch iz Humboltdovega muzeja v Berlinu.

Deli s prijatelji