Ko je danes 35-letna Erica Garza štela 12 let, je postala odvisna od pornografskih filmov. Ko danes razmišlja o tem, pravi, da so ji uničili življenje. Zdaj ima ob sebi moža, ki ji stoji ob strani in ji pomaga, zato si želi, da bi lahko s svojo izpovedjo pomagala drugim mladim dekletom, ki se ubadajo s podobno odvisnostjo. Svojo osebno izkušnjo in 20-letni boj s spolno odvisnostjo je opisala v knjigi Getting off. Od vzorne in verne deklice se je v najstniških letih prelevila v promiskuitetnico. Vroče vsebine za odrasle je odkrila, ko je pozno zvečer gledala televizijo. V njih je našla uteho, ker so jo vrstniki v šoli dražili, saj je zaradi skolioze hrbtenice nosila opornico.
Kmalu je začela pornografske filme iskati na spletu. Spominja se, kako se je skrivala, ko je gledala vroče vsebine, a jo je to le še dodatno vzburjalo. Pri sedemnajstih letih je izgubila nedolžnost, a je seks sam po sebi je ni več vzburjal. Začela ga je enačiti s pornografijo. »Če mi seks z nekom ni ustrezal, sem si enostavno zavrtela pornofilm kot svojevrstno distrakcijo.« Fantom se je zaradi svoje odprtosti seveda zdela nadvse interesantna.
V študijskem času jo je odvisnost gnala še dlje. Začela je iskati nasilne in tvegane spolne avanture. Pogosto je seksala s popolnimi neznanci in organizirala srečanja, da bi spoznala nove spolne partnerje. Navduševale so jo akcije, v katerih je žensko zadovoljevalo več moških. Prizore iz pornofilmov je skušala udejanjiti tudi sama.
Ko je prišla v trideseta, je ugotovila, da zaradi svoje odvisnosti ne more z nobenim moškim ustvariti pristnega in ljubečega odnosa. Na poti na Bali je spoznala svojega zdajšnjega moža. Priznava, da je tudi z njim na začetku velikokrat gledala pornografske filme, njega pa je začelo zanimati, zakaj je tako. Kmalu zatem je poiskala pomoč psihoterapevta, čas si je zapolnila tudi z jogo in dosegla, da v šestih mesecih ni pogledala niti enega porniča. »Ugotovila sem, da nisem edina in da je to v redu. Hotela sem, da ne bi več občutila tega sramu in uspelo mi je.«
