Jeruzalemska bazilika Božjega groba je bila v stoletjih žrtev vojska, zajeli so jo požari in rušili potresi, dokler ni bila leta 1009 dokončno uničena. Stari Rimljani so apnenčasto jamo v njeni notranjosti priznavali kot poslednje počivališče Jezusa že pred 17 stoletji – torej 300 let zatem, ko naj bi bil križan. Ker je bila cerkev uničena pred več kot 1000 leti, kakor je ukazal kalif Al Hakim bin Amr Allah, učenjaki na ruševinah niso mogli najti dovolj dokazov, da gre za Jezusovo zadnje počivališče.
Nedavno so v reviji National Geographic razkrili izsledke zadnje raziskave, ki potrjujejo domneve, da je grobnica stara 1700 let. Najdišče je temeljito proučila ekipa tehniške univerze iz Aten, a kljub temu ni mogla ponuditi nedvomnih dokazov, da je bil v njej res pokopan Kristus. Po drugi strani se zgodba ujema z domnevo, da so Rimljani na tem kraju približno 300 let po njegovi smrti postavili spomenik. Urednica arheologije in paleontologije pri reviji National Geographic Kristin Romey je pojasnila: »Nemogoče je reči, da je grobnica grob Juda, znanega kot Jezus iz Nazareta, ki je bil po Novi zavezi križan v Jeruzalemu leta 30 ali 33.«
Po podatkih novega določanja starosti je grobnica iz obdobja prvega rimskega krščanskega vladarja Konstantina. Okrog leta 325 so Konstantinovi predstavniki prišli v Jeruzalem, da bi odkrili Jezusov grob. Njegove čete naj bi zakorakale proti rimskemu templju, ki je bil postavljen 200 let prej in je bil že podrt, izkopavanja pa so takrat razkrila, da je pod ruševinami grobnica. Oktobra 2016 so jo prvič po letu tudi odprli. Lokalna skupnost je dala raziskovalcem le 60 ur časa, da so preiskali notranjost. Delali so dan in noč, da bi zbrali čim več podatkov.
