VRŠIČ – Komaj so si dobro odpočili od dolge julijske poti iz Cortine d‘Ampezzo, ko so do doma prevozili kar 350 kilometrov, že jih je traktor nesel prek Vršiča. Člani Društva Stari traktor Moste, ustanovljenega pred pol ducata leti, v toplih spomladanskih in poletnih mesecih ne morejo mirovati. Komaj čakajo, da odbrzijo na kakšno daljšo ali krajšo pot, se pokažejo ljudem in jim poskušajo vliti vsaj kanček svojega navdušenja nad vozili oziroma stroji, ki po mnenju večine bolj spadajo na polje in travnik in ne na cesto. Članov društva je 25, čeprav so eni bolj dejavni kot drugi. Čez Vršič se jih je tokrat čez vikend odpravilo devet (s seboj pa so imeli tudi zapravljivček), sebi ter občudovalcem svojih obnovljenih ljubljencev pa so tako pripravili obilico veselja. Povsod, kjer so se ustavili, so pritegnili vsaj toliko radovednežev kot kakšen svetleč športni avto, ki jih na naših cestah ne vidimo pogosto.
Za obnovo traktorja do 600 ur trdega dela
Navdušence nad starimi traktorji je treba prav občudovati, s koliko potrpljenja in ljubezni obnavljajo svoja vozila, stara tudi več kot pol stoletja. Prav vsak delček je deležen pozornosti in moj sogovornik Grega Laznik pravi, da so obnovljeni starčki celo lepši, kot so bili, ko so bili novi. Če želijo, da je stroj obnovljen, kot mora biti, je treba vanj vložiti najmanj 500 ali 600 ur trdega dela. Vsi rezervni deli, ki se jih ne da popraviti, ampak jih je treba zamenjati, morajo biti originalni. Gospod Grega pravi, da se da dele še kar dobiti doma, sicer pa jih je treba naročiti iz tujine, kar predvsem dolgo traja niti ni poceni. Zunanje dele oziroma karoserijo seveda obnovijo kot avtomobilsko, kar pomeni, da je to povsem avtoličarska naloga. Ampak ljubiteljev starih traktorjev nobena ovira ne odvrne od končnega cilja, povsem novega starega traktorja, ki nima nobenih težav ne na tehničnem pregledu ne na cesti. Vsi stroji, ki jih imajo člani, pripoveduje Grega, so registrirani in brezhibni. Člani pa se, kot je dejal sogovornik, na traktorje seveda spoznajo skoraj že iz plenic, saj so vsi zrasli na kmetijah in je bil delovni stroj del njihovega življenja.
Z oldtajmerji na Vršič
Za dvodnevni izlet prek Vršiča so se odločili, da sebi in nam dokažejo, kaj zmorejo njihovi stroji. Odpravili so se iz Komende, se peljali prek Škofje Loke, Železnikov, Petrovega Brda, Podbrda, Mostu na Soči do Tolmina, Kobarida in Bovca, kjer so v Soči prespali. Lastnik kampa je bil nad njimi navdušen in jih je povabil na pijačo, povsod, kjer so se ustavili, pa so poželi veliko pozornosti. Drugi dan 260-kilometrskega izleta so se iz Bovca odpravili skozi Trento, si ogledali izvir Soče in se ustavili na Vršiču, kjer so jih pričakali nekateri člani društva, ki so se tja pripeljali malo hitreje in udobneje. Prav povsod, kjer so bili, so morali odgovarjati na številna vprašanja radovednežev. Še posebno v Kranjski Gori, pripoveduje Grega, so jim turisti postavili nešteto vprašanj. To pomeni, da bi bilo evropsko srečanje, kakršno si želijo organizirati v kakšnem turističnem kraju, in v mislih imajo prav Kranjsko Goro, prava turistična zanimivost. Žal pa to ni mogoče, ker so srečanja motornih vozil v krajinskem narodnem parku prepovedana. Ampak domiselni, kot so, se bodo že česa spomnili, saj jih tako srečanje res mika. Tisto, ki ga prirejajo na Grossglocknerju, ponuja 800 prijavnih mest in vsa so v trenutku razgrabljena, pravi Grega.
Da so traktorji za pot od Most prek Vršiča in nazaj potrebovali dva dni, seveda ni nič čudnega, saj pomlajeni starčki zmorejo največ do 20 kilometrov na uro, vozili pa so povprečno 15 kilometrov na uro in za pol poti porabili od 10 do 15 litrov goriva. Če bi se kljub temeljiti obnovi kateri od traktorjev ustavil, so imeli s seboj dva vlečna droga in močnejši stroj, ki bi lahko vlekel poškodovanca. Torej so bili pripravljeni na vse. Pa ni bilo nobenega presenečenja. Tudi navdušenje nad uspešno odisejado ob prihodu domov je bilo pričakovano. Vsi pa upajo, da jih čaka še veliko tako lepih, čeprav napornih izletov.
