Nejc in Damijan z virtualnim bitcoinom med bogataše

KRANJ – »Želim si, da bi zgradil podjetje, ki bi ga ljudje čez deset let gledali s spoštovanjem. Rad bi odigral svojo vlogo v tej zgodbi, in če pri tem kaj zaslužim, še toliko bolje,« so besede komaj 24-letnega Nejca Kodriča, ki se je skupaj s poslovnim partnerjem, 27-letnim Damijanom Merlakom, z vrtoglavo hitrostjo zavihtel med najbogatejše Slovence.

Služita s provizijami

Kodrič in Merlak sta se pravočasno priključila novemu globalnemu toku internetnega poslovanja z virtualnim denarjem bitcoin. Ustanovila sta virtualno menjalnico Bitstamp, v kateri se povezujejo kupci in prodajalci te virtualne valute, ki pri vsaki izmenjavi bitcoinov plačajo trgovalno provizijo (znaša od 0,2 do 0,5 odstotka). Večje je zanimanje ljudi za nakup in prodajo bitcoinov, več je sklenjenih poslov, to pa za mlada Slovenca pomeni večji zaslužek s provizijami.

O konkretnih številkah poslovanja Kodrič in Merlak ne govorita, podatki pa kažejo, da se je mesečni promet na Bitstamp.net v zadnjih nekaj mesecih gibal med 200 in več kot 500 milijoni ameriških dolarjev. Njuna menjalnica je danes druga na svetu in tako se bosta po pičlih dveh letih od njene ustanovitve skoraj gotovo že znašla na lestvici najbogatejših Slovencev.

Raje na lestvici inovativnih kot bogatih

Prvi vtis, ko se srečamo v Kranju, kjer imata Kodrič in Merlak poslovne prostore? Mlada, osredotočena in resna. Nad pogovorom o bolj osebnih in lahkotnejših temah nista najbolj navdušena, pa vendar ... Ob vprašanju o njuni uvrstitvi na lestvico najbogatejših Slovencev se Kodrič in Merlak le zasmejita, saj, kot pravita, ju to ne zanima pretirano. »Bolj sem ponosen na to, da je podjetju, ki – z vidika finančnega sveta – prihaja iz zakotne Slovenije, uspelo in da z Damijanom vodiva podjetje, ki je trenutno eno najzanimivejših. To je zame osebno več vredno kot kakršne koli lestvice, ki seštevajo premoženje,« pravi Kodrič. Dodaja pa: »V večjo čast bi mi bilo, če bi obstajala lestvica najbolj inovativnih ljudi kot pa bogatih. Raje bi se videl na taki lestvici. Lestvice bogatašev so za druge, to ni zame.« 

Kritikom, češ da trgovanje z bitcoini raste izključno zaradi špekulacij in pohlepa ljudi, Merlak vrne z vprašanjem: »Zakaj pa ljudje trgujejo z zlatom?« Foto: Dejan Javornik

Vztrajata, da ju uspeh ni spremenil. »Še vedno vsako jutro vstanem, grem v pisarno in delam po 10 ali 12 ur,« pravi Kodrič. Merlak pa v šali doda, da še vedno živi v istem stanovanju, ima isto dekle in vozi isti avto, ki ga je vozil, preden je zaradi uspeha Bitstampa postal zanimiv tudi za širšo javnost.

Zasebno letalo? Le po naključju

Kljub dejstvu, da 99 odstotkov njunega posla poteka v tujini in manj kot odstotek v Sloveniji, se zaradi njunega uspeha o njiju že rojevajo različne zgodbe kot tista, da se naokoli prevažata z zasebnim letalom. Oba se takim navedbam smejita in trdita, da sta z nogami ostala na trdnih tleh. »V zasebnih letalih ne potujemo naokoli, to se je zgodilo le enkrat, in še to po naključju,« pravi Kodrič. »Najem zasebnega letala v ZDA je bil cenejši, kot če bi kupili posamične letalske vozovnice. Skupaj je let stal okoli 2000 ameriških dolarjev, v letalu nas je bilo šest, zdaj pa naj vsakdo izračuna, koliko je vsakdo odštel za ta let,« pojasni Merlak enourni let od ameriškega jezera Tahoe na največjo konferenco v finančnem svetu Money 2020, ki je vsako leto v Las Vegasu in ki sta se je udeležila, da bi tamkaj navezala nove poslovne stike. »To je bil posel. Ne živimo na veliki nogi in nismo kot liki iz filma Volk z Wall Streeta,« zatrdi Kodrič.

Neodzivnost Banke Slovenije

Svoj čas Kodrič in Merlak delita med Slovenijo in Veliko Britanijo. V Sloveniji skrbijo za podporo in razvoj, v Veliki Britaniji pa imajo upravo, katere del je tudi računovodstvo. Zakaj Velika Britanija? Ker so tam stvari precej bolj jasne kot v Sloveniji, odgovarja Kodrič. »Že na začetku leta 2011 sem v Banki Slovenije, natančneje, na uradu za preprečevanje pranja denarja, vpraševal, na kakšnih temeljih se lahko storitev, kot je bitstamp, sploh zgradi. Ni bilo odgovora. Spomladi 2011 sem znova poskusil in ostal brez odgovora, potem pa je odločitev padla. Tudi zato, ker so bili premiki na tem področju v Veliki Britaniji hitrejši.« V Sloveniji je še premalo znanja in tudi finančna industrija ni tako dobro razvita kot v Veliki Britaniji. »To je finančno središče Evrope in tam moraš biti, če želiš kaj velikega zgraditi,« pravi Kodrič. 

Kazalo je, da bo mogoče »kaj zaslužiti« ...

In kako sta je vse skupaj sploh začelo? Pobudnik je bil danes 27-letni Merlak, ki priznava, da ga bitcoini sprva niso preveč zanimali. Ko pa je v obdobju prve rasti vrednost bitcoina skočila od dolarja na 30 dolarjev, ga je vse skupaj začelo zanimati, saj je kazalo, da bo glede na rast »mogoče kaj zaslužiti«. Merlak, ki ga tudi sicer zanima trgovanje z borznimi delnicami, je začel ob pomoči ustrezne računalniške opreme izkopavati (rudariti) bitcoine, kmalu se mu je pridružil tudi Kodrič. 

»Takrat sem se poistovetil s to filozofijo, bolj sem se začel ukvarjati s tem, kako denar sploh nastaja, kako deluje bančni sistem, veliko sva se pogovarjala, kako bi se ga dalo izboljšati.« Ker tedaj postopek nakazovanja denarja za nakup bitcoinov v japonsko menjalnico zanju kot Evropejca ni bil najbolj optimalen, sta začela pretresati nove ideje. Ko sta preračunala, da nista tehnološko dovolj napredna, da bi lahko konkurirala vsem, ki se že ukvarjajo z iskanjem bitcoinov, sta začela kar s svojo menjalnico. Nato se je za podjetna fanta vse skupaj  odvijalo precej hitro. Merlak je za bitcoine izvedel v začetku leta 2011 in jih je nekaj že kupil, že čez nekaj mesecev pa sta postavljala menjalnico, se nasmejan spominja začetkov in dodaja, da je bila menjalnica na začetku zelo primitivna, ampak je delovala. Uspeh se ni zgodil čez noč, rast je bila počasna in vloženega je bilo veliko dela. »Dolgo časa traja, da ti ljudje začnejo zaupati in da se prepričajo, da nudiš kredibilno storitev,« dodaja Kodrič. Verjame, da ima ta tehnologijo neko prihodnost. »Če smo pa drugi, to pomeni, da v redu delamo in je to potrditev našega dela.«

Denar prihodnosti

Pa lahko kriptografske valute v prihodnosti izrinejo valute, kot so evro, ameriški dolar, japonski jen in tako naprej? Kodrič napovedi ne želi podajati, se mu pa to zdi mogoč scenarij. »Morda to ne bo bitcoin, ampak bitcoin je tisti, ki je vplival na miselnost ljudi in pokazal, da je mogoče imeti decentralizirano valuto brez vmešavanja avtoritete. Ne vem sicer, ali je to v interesu katere koli države, saj nobena vlada ne bo hotela imeti finančnega sistema nad katerim ne more imeti vpliva.«

Bilo bi neumno, če ne bi pričakovali, da bo v prihodnosti denar povsem virtualen, pravi Kodrič. Foto: Dejan Javornik

Premiki v smeri digitaliziranega denarja se v svetu sicer že dogajajo (podpora kanadske vlade digitalni valuti mintchip), kar pa še ničesar ne dokazuje. »Bi pa bilo zelo neumno pričakovati, da se v prihodnosti ne bomo premaknili k temu, da bo denar povsem virtualen in v digitalnem svetu,« razmišlja Kodrič.

Sanjsko leto

Za Kodričem in Merlakom je sanjsko leto. No, vsaj druga polovica leta. V začetku leta 2013 so se vrednosti bitcoina vrtele okoli 13 ameriških dolarjev (okoli 10 evrov), trenutna vrednost pa je okoli 800 dolarjev ali 600 evrov. To pomeni, da je bitcoin letos vreden približno 60-krat več kot v istem obdobju lani. In le za primerjavo: leta 2010 je bil bitcoin vreden ‘piškavega’ 0,03 dolarja ali po domače 3 cente.

Vrednost bitcoina se večkrat dnevno spreminja: raste ali upada, kar temelji predvsem na razmerju med povpraševanjem in ponudbo. In tu se skriva »vmesni prostor«, kjer se kujejo dobički ali izgube. Pred oddajo našega članka je v nekaj urah vrednost bitcoina upadla za več kot 5 odstotkov (z okoli 810 na 770 dolarjev), vendar pa je lahko že v nekaj urah številka drugačna.

Alternative spremljata, a ju ne zanimajo

Kljub rekordnim vrednostim bitcoina decembra lani (1132 BTC/USD) se lastnika menjalnice ne ukvarjata preveč z njegovo vrednostjo. Vsaj, tako Kodrič, za njun poslovni izid vrednost bitcoina ni pomembna. »Čim večji so premiki, večja so nihanja, bolje je za nas,« pravita in dodajata, da ju zanima predvsem promet. Za prihodnost bitcoina je bolje, da vrednost raste, kar le potrdi delovanje projekta. 

Različice bitcoinov se pojavljajo skoraj vsakodnevno, v teh alternativnih kovancih (coinih) pa Kodrič in Merlak ne vidita dodane vrednosti, jih ne smatrata za konkurenco in niti tistih, ki se kažejo kot najbolj kredibilni (litecoini), ne nameravata vključiti v svojo menjalnico. »Za zdaj sploh ne razmišljamo o tem, spremljamo pa, kaj se dogaja, saj bi bilo neumno, če tega ne bi počeli,« pravi Kodrič.

Dacarji dobička ne bodo obdavčili

Finančne institucije z bitcoinom še nimajo povsem razjasnjenih odnosov. Tudi naše ministrstvo za finance ne. V Sloveniji bitcoin ne šteje za denarno sredstvo niti ne za finančni instrument. Davčna obravnava dohodka, doseženega pri takem trgovanju, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Tako je treba ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre (dohodek iz kreiranja bitcoinov, iz kupovanja in prodajanja bitcoinov, izplačilo drugega dohodka v bitcoinih), je na spletni strani konec lanskega leta zapisala republiška davčna uprava. Na tem mestu se ne bomo spuščali v podrobnosti, ki so dosegljive na spletni strani dacarjev.

Le na kratko: posli in storitve, plačani z bitcoini, so obdavčeni. V oči pa zbode del pojasnila, da se skladno z zakonom o dohodnini »od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem bitcoinov, ne plača dohodnina.« Odločitve nam na Dursu in ministrstvu niso dodatno pojasnjevali.

Kodrič in Merlak ob tem spomnita, da tudi nakup večje količine tuje valute (kot denimo hrvaške kune) in prodaja ter zaslužek v trenutku, ko ji vrednost zraste, ni obdavčen. Tudi pri bitcoinu gre le za izmenjavo med valutami, pravita. »In tako kot forex ni obdavčen, tudi bitcoin ni,« pravi Kodrič. Sicer pa oba upata, da tako tudi ostane, se pa zavedata, da verjetno ne bo vedno tako. »Obdavčitev je neke vrste potrditev s strani države in mislim, da tega koraka še niso pripravljeni narediti,« zaključi Kodrič.

a:1:{s:11:"description";s:31:"Damijan Merlak in Nejc Kodrič.";}

Vrednost bitcoina se večkrat dnevno spreminja in tu je »vmesni prostor«, kjer se kujejo dobički ali izgube. Foto: Dejan Javornik

Slovenija še v povojih

V Sloveniji je posel z bitcoini še zelo v povojih, čeprav je na posameznih mestih storitve že mogoče plačati z njimi. Nasprotno pa je v tujini posel z bitcoini že precej razširjen in, na primer, v nam bližnjem nemškem Berlinu obstaja ulica, v kateri vsi, ki tamkaj poslujejo, sprejemajo bitcoine.

Iz bolj oddaljenih ZDA pa je nedavno prišla novica, da so si bitcoini pot izborili tudi v najmočnejšo svetovno košarkarsko ligo NBA. V košarkarskem klubu Sacramento Kings so se odgovorni namreč odločili, da bodo navijači kluba lahko spominke in druge malenkosti kupovali z bitcoini, od marca letos dalje pa bo z bitcoini mogoče plačevati tudi vstopnice za tekme omenjenega kluba. Kralji so prva večja športna franšiza in prvi klub v ligi NBA, ki se je odločil za tako potezo.

Bitcoin ni rešitelj finančne krize

Zaradi špekulativne narave bitcoina, (večkratnega) podiranja rekordnih vrednosti v lanskem letu in nestanovitnosti klasičnih finančnih trgov je trgovanje z bitcoinom preseglo vsa pričakovanja. Svoje je dodala še finančna kriza, ki duši večino svetovnih ekonomij. Kodrič pravi, da je prav v krizi čas za nove ideje.

Vendar bitocin finančne krize ne more rešiti. »Če pa bi se uporabljal že prej oziroma, če bi imel denar lastnosti, ki jim ima bitcoin – da ni neomejenega tiskanja in neomejenih kreditov –, bi krizo lahko preprečil,« je prepričan Merlak.

Meka za špekulante in pohlepneže?

Merlak dodaja, da gre preprosto za nov protokol, prek katerega je mogoče po svetovnem spletu pošiljati denar brez nadzora in posredništva centralne finančne avtoritete, zaradi česar je vsak posameznik odgovoren za lastna sredstva.  Uporabnikom je zagotovljena popolna anonimnost, kar pa je eden od razlogov, da so tovrstne menjalnice privlačne tudi za finančne transakcije, povezane z nezakonitimi posli. 

Na račun trenutno cvetočega trga z bitcoini pogosto leti očitek, češ da trgovanje raste izključno zaradi špekulacij in pohlepa ljudi. In tem istim kritikom Merlak vrne z vprašanjem: »Zakaj pa ljudje trgujejo z zlatom?«

Razumevanje ozadja in tehnologije, ki podpira bitcoin, je zahtevno. A Merlak je prepričan, da se sčasoma ljudje ne bodo več vpraševali, kaj bitcoin je. »Danes se nihče ne vprašuje, kako deluje elektronska pošta, pa jo vsi uporabljamo. Dovolj bo, da bodo ljudje vedeli, da ko imaš bitcoin, je tvoj, in ni važno, kakšni algoritmi so v ozadju. Mislim, da je potrebno le nekaj časa, da se to ozavesti. Sicer pa malo ljudi razume evro in delovanje centralne banke, malo ljudi razume, kako sploh nastaja denar, pa ga še vedno vsi uporabljajo.«