PRIJAZNA POMOČ

Mlada mamica dala dom igralcu brez prebite pare

Objavljeno 24. julij 2014 10.06 | Posodobljeno 24. julij 2014 10.06 | Piše: T. P.

Paul Grant, goblin iz Harryja Potterja, je ves denar zafrčkal za droge in prostitutke.

Fotografija je simbolična.

Življenje se lahko, kot pod zamahom s čarobno paličico, v enem trenutku spremeni. Še en trenutek se ti namreč morda zdi, da si zmagovalec v igri življenja, že v naslednjem pa životariš na robu in drviš po cesti brezupa in samouničenja. Kajti medtem ko je miniaturni britanski igralec Paul Grant svojih 132 centimetrov spočetka obrnil sebi v prid, si filmsko platno delil z največjimi zvezdami filmske industrije in se pojavljal v najodmevnejših uspešnicah sedme umetnosti – od Harryja Potterja do Vojne zvezd –, je nato namesto v mehki in v svilene rjuhe odeti postelji pristal na cesti, namesto gibanja med filmsko elito pa je postal le še en obraz v množici zanemarjenih brezdomcev, od katerih veje smrad postanega piva in katerih zenice izdajajo zlorabo prepovedanih substanc. »Imel sem družino, ženo. Imel sem vse. Zdaj sem ločen in nimam ničesar več. Vse sem izgubil.«

Denar vložil v kokain in prostitutke

V megauspešnici Vojna zvezd se je prelevil v enega izmed medvedjih bitij rase Ewok, v Harryju Potterju si je nadel masko goblina, zaigral pa je tudi v filmu Willow, enem od najbolj izvirnih fantazijskih filmov, in ob mladem Tomu Cruisu v filmu Legenda. Če omenimo le nekatere. A zdaj se zdi, da so njegovi dnevi slave oddaljeni svetlobna leta, morebiti celo del življenja koga drugega. Vse zaradi igralčeve pretirane ljubezni do alkohola, kokaina in prodajalk ljubezni, kar ga je najprej stalo zakon, zdaj pa še kariero. »Bil sem poročen, zdaj ločen. Imel sem denar, a sem vsega zapravil za droge in prostitutke,« priznava Paul, ki je sprva zafrčkal denar, ki so mu ga prinesli filmi, nato pa še celo svoj avto pretopil v kokain in alkohol ter pristal na cesti. »Ne vem, kako dolgo sem živel na ulici. Živel sem lepo življenje, a sem ga zapravil.«

Nekdanji miniaturni zvezdnik, ki je svojega agenta nazadnje videl pred dvema letoma, ko je zaigral v Sneguljčici in sedem palčkov, je po težki poti sprevidel, da ima vse svojo ceno. »Moja družina se me je odpovedala, dela pa nikakor ne dobim več. Zlorabljal sem kokain, zdaj pa je vse postalo še hujše – pijem in kadim vse, kar mi pride pod roke.« A četudi ne ve, česa si resnično želi, se – z vsaj delčkom sebe – zaveda, da potrebuje pomoč. »Imam otroke in vnuke, svoje življenje si želim nazaj. Za zdaj si sicer še nisem poiskal strokovne pomoči, a če bi mi jo kdo ponudil, bi jo brez oklevanja sprejel,« je še dejal obupani Grant, ki pa kljub vsemu očitno še ni povsem pripravljen, da zakoraka na težavno pot zdravljenja. Ne nazadnje mu je življenje že ponudilo pomoč. Četudi morda ne v obliki strokovnjaka za zdravljenje odvisnosti, ampak v podobi mlade mamice, ki je igralca vzela s ceste in mu ponudila svoj dom.

Pomoč je prišla v podobi mlade mamice

Mladi mamici dvojčic, 22-letni Chloe McCarthy, se je življenje pred mesecem dni obrnilo na glavo. Na cesti je namreč opazila drobnega brezdomca, tako podobnega nebogljenemu otroku, da jo je pogled nanj pretresel in ganil v dno srca. »Ni bil kot preostali brezdomci. Bil je tako majhen, potrt, žalosten. Zaskrbelo me je zanj, zato sva ga s partnerjem vzela k sebi domov.« Kjer pa je že po mesecu dni skupnega življenja sprevidela, da pomoč vsekakor potrebuje, saj »človeško telo vsega vendar ne more prenesti«, ki pa je britanski igralec nikakor ne zagrabi. Dneve meče skozi okno s poležavanjem na kavču, če se le da, v alkoholni in narkomanski omotici. »Jemlje kokain, tablet na recept, če se da, tudi heroin ali crack. Vse, do česar se lahko dokoplje. Nenehno si drgne nos in mi pravi, da se je ujel v mrežo drog. Mislim, da si sicer želi spremeniti življenje, le ve ne, kako naj se tega loti,« je dejala dobra samaritanka, ki sprva niti vedela ni, koga je kot potepuškega psa pobrala s ceste. In mu poskuša pomagati po najboljših močeh – mu prepoveduje drogo v njenem domu, se z njim pogovarja in ga fotografira, ko zadet leži na kavču ali fotelju, ter ga želi s srhljivimi slikami predramiti, da vendar poišče strokovno pomoč. A žal, vsaj doslej, še nič ni zaleglo.

Deli s prijatelji