Poteza vlade, ki razburja zaposlene: denarja bo manj, kot so sprva mislili

Pri sprejetju sedmega protikoronskega zakona je vlada poudarila, da ta prinaša vrsto enkratnih solidarnostnih dodatkov, ki ga bodo med drugim prejeli upokojenci, otroci, velike družine, študentje, kmetje, brezposelni in tudi vsi zaposleni pri zasebnih delodajalcih, katerih zadnja izplačana bruto plača (decembrska) ni bila višja od dvakratnika minimalne plače oziroma 1881,16 evra.

Vlada je pozneje z zakonom, ki je bil sprejet zadnji torek v mesecu, podrobneje pojasnila, da bo krizni dodatek za zaposlene v vrednosti 200 evrov vezan na to, koliko dni si delal v decembru, kar je v 85. členu zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida 19:

• Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.



• Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz prvega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Vlada je s tem odlokom poskrbela za nekaj razburjenja. Saj so sredi decembra delodajalce in zaposlene pozivali, naj gredo na kolektivni dopust, nakar so konec leta sprejeli zakon, da se bo polni dodatek izplačali le tistemu, ki je bil v službi ves mesec, preostalim pa sorazmerni del.

Če ste do dodatka 200 evrov upravičeni, a ste bili teden dni na bolniškem dopustu, morda na dopustu, imeli varstvo za otroka ali na čakanju, vam dodatek z decembrsko plačo v januarju ne bo izplačan v celoti.