SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE

Ni ovir za specialce

Objavljeno 15. februar 2016 13.24 | Posodobljeno 15. februar 2016 13.24 | Piše: Drago Perko

Na Koroškem so kljub težavnemu vremenu pod streho spravili zimske igre specialne olimpijade. Na tekmovanju so nastopili športnice in športniki z motnjo v duševnem razvoju.

Krpljanje je ena od treh panog na igrah. Foto: CUDV Črna na Koroškem

ČRNA NA KOROŠKEM – Niti neugodno vreme ni ustavilo neumornih organizatorjev že 15. zimskih iger Specialne olimpiade Slovenije, ki so jih izpeljali na Koroškem. Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, prve igre je gostil pred 25 leti, letos pa že tretjič, je uspelo organizirati smučarsko tekmovanje. Sodelovalo je 215 športnikov iz 33 institucij iz vse Slovenije, podelili so 45 kompletov medalj. »Oddahnili smo si, igre smo zgledno izpeljali,« je po koncu tekmovanja ponosno povedala direktorica centra v Črni Vojka Lipovšek Polc. »V ponedeljek nam je dež odnesel vse pripravljene proge za alpsko smučanje, smučarske teke in krpljanje,« je opisala težave, ki so jih imeli. Na srečo je bilo na drugi strani pri sosedih precej razumevanja. Alpsko smučanje je potekalo ob vznožju smučišča Peca v Bistrici pri Pliberku, krpljanje in smučarski teki pa ob Breškem jezeru. »Na roko so nam šli tudi pri cenah, zato se tekmovanje ni bistveno podražilo,« je Avstrijce pohvalila direktorica, ki mora v maniri dobrega gospodarja paziti na vsak evro.

Ne le šport

Specialna olimpijada je bila ustanovljena v prepričanju, da osebe z motnjo v duševnem razvoju lahko sodelujejo v različnih športnih dejavnostih, kar jim omogoča vsestranski osebnostni razvoj, hkrati pa jim te aktivnosti omogočajo najširšo socializacijo, nas opozori športni pedagog iz Črne na Koroškem Silvester Polc. »Igre niso le šport, gre za druženje, socializacijo, srečo in veselje,« še poudari naš sogovornik. Tekmovalce so znotraj panog na 15. zimskih igrah razdelili – pri krpljanju in alpskem smučanju so tako tekmovali v razredih začetniški, lažji in težji. Tekli so na 100, 500, 1000 in 2500 metrov. Znotraj tega so bili deljeni glede na mentalno sposobnost. V vsaki skupini je bilo največ osem udeležencev oziroma najmanj trije. »Prav tako ni namen specialne olimpijade uriti samo elitne športnike, temveč je cilj zagotavljanje vadbe in tekmovanje za športnike različnih sposobnosti,« še doda Polc. Na svoje rezultate so udeleženke in udeleženci zelo ponosni in neredko se zgodi, da še več dni po končanem tekmovanju naokrog hodijo z medaljo okrog vratu in s tem nedvoumno kažejo, kako ponosni so na svoj dosežek.

Več kot 1800 športnikov

Specialna olimpijada je svetovni program športne vadbe in športnih tekmovanj, ki so namenjena osebam z motnjo v duševnem razvoju ne glede na njihove zmožnosti. V Specialni olimpiadi Slovenije danes deluje 78 lokalnih programov s približno 1800 športniki, ki tekmujejo v 12 uradnih športih.

Osebe z motnjami v razvoju se udeležujejo športnih tekmovanjih na lokalni, regijski, državni ali svetovni ravni. V specialnem olimpijskem gibanju velja, da naj bi vsak športnik pred nastopom na športnem tekmovanju treniral vsaj dvanajst tednov. »Mi v Sloveniji imamo tri zimske športe (tek na smučeh, krpljanje, alpsko smučanje). Izbor tekmovalcev za svetovne igre ni načelo absolutno najboljšega, temveč morajo biti zastopane vse kategorije sposobnosti. Igre v Črni so bile tudi kriterij za svetovne zimske igre leta 2017 v Avstriji. Poleg rezultata s teh iger se za izbor šteje rezultat športnika na turnirju. Torej kriterij sta dve tekmovanji znotraj olimpijskega ciklusa,« sklene Silvester Polc.

Deli s prijatelji