MARIBOR – Dileme ni več, smučarska kraljica Tina Maze je na pohorski strmini po 18 letih, 401 tekmi in 26 zmagah v svetovnem pokalu ter kopici kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev sklenila svojo bogato športno pot. Še zadnjič si je nadela dres, čelado, smuči in v roke vzela palici. S številko 34 se je pognala v dolino. Da to vendarle ne bo nastop v lovu na stotinke, je bilo jasno že okoli pol osmih zjutraj. Tina se je tudi na ogrevanju ustavila tik pred ciljem in napravila generalko za dopoldanski spektakel. Tisti prvi navijači, ki so v Mariboru dočakali zoro, so ji zaploskali že zjutraj. Drugi pa so prišli na svoj račun pri številki 34. Da bo to vožnja za njeno dušo, je opozorila na startu, ko je pomahala vsem v pozdrav. Potem pa se je spustila. Še zadnjič na tekmi za svetovni pokal. Pri merjenju vmesnega časa je bila dobro na poti (zaostala je le 69 stotink sekunde). Še posebno če vemo, da dve leti ni tekmovala, pred tekmo v Mariboru pa je opravila štiri treninge. Pred strmino pa se je nenadoma ustavila. Za delček sekunde je nastala smrtna tišina, nekateri so mislili, da je odstopila, potem pa je bilo jasno – to nam je Tina Maze pripravila za konec. Zapeljala se je do Andree Massija, trenerja in dolgoletnega spremljevalca, ga poljubila, potem pa objela še Valeria Ghirardija. V dolini so jo čakali njeni najdražji – navijači. Nagradila jih je z nekaj izvrstnimi zavoji na strmini, pred ciljno črto pa se še enkrat ustavila in kot sveža športna upokojenka peš prečkala ciljno črto.
Biografija Jaz. Tina. V svoji karieri je bila drugačna, štrlela je iz povprečja. Taki so šampioni in šampionke. Taka je Tina Maze, ki je v zadnjem mesecu poskrbela za precej nemira zavoljo spora s Smučarsko zvezo Slovenije in borbe za mesto v prvi jakostni skupini. Mednarodna smučarska zveza ji ni ugodila pri njeni prošnji in utemeljitvi, da je bila minulo leto poškodovana. Andrea Massi je vmes izstrelil nekaj puščic proti smučarski zvezi in slovenskim funkcionarjem v mednarodnih smučarskih logih. »V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. Moraš biti žleht, ko je treba,« je pristavila Mazejeva, ki je v soboto predstavila tudi svojo biografijo Jaz. Tina., ki bo izšla februarja in jo je v knjižno obliko na podlagi njenih dnevniških rokopisov spravil Delov novinar Vito Divac. Knjiga bo izšla februarja pri DZS. |
Osemnajst let po tem
»Ko sem videla končne čase, mi je bilo malce žal,« je priznala Korošica po tekmi, da bi vendarle lahko še kaj naredila na sobotni tekmi. Pa ni. Pa saj je tudi tako povsem dovolj in dobro. »To je bil kar načrt A. Andrea Massi je imel načrt B, dirkati povsem zares. Nimam energije, preveč je čustev, preveč drugih aktivnosti in premalo treninga, da bi se podala v boj za vrh. Že pred časom se je tako odločila, praktično takoj po tem, ko sem dala izjavo, da bom zadnjič tekmovala v Mariboru,« je povedala po prihodu v cilj. Tino smo spomnili tudi na njen prvi nastop – 18 let je od tega, bilo je v Mariboru. »Seveda vem, kako je bilo. Takrat nisem imela dovolj FIS-točk, saj so menjali sistem. A bila sem željna uspeha. Uspelo mi je... Nisem pa si mislila, da bom tako uspešna,« se je Tina nostalgično ozrla v leto 1999 in nastop na Zlati lisici.
Vogrinec jokal »Tina me je dostikrat spravila v jok. Nikoli pa tako kot ob zlati olimpijski medalji v Sočiju. Vsi smo jokali ob tem čudežu, da je smučarka iz male Slovenije postala najboljša. Želel bi si, da bi še večkrat jokal,« se je od Tine poslovil Tone Vogrinec, ki je vesel, da tudi po njej slovensko smučanje premore adutinje, ki tudi tekmo v Mariboru naredijo večvredno. |
Štajerci so fajn
To so bili trenutki, ko so čustva premagala tudi Massija. Po nekaj minutah pa je na dan privrel njegov bojevniški trenerski duh. »Ko je prismučala do mene, sem ji dejal, da je zdaj konec, naj zdaj svobodno smuča,« je razkril, kaj je povedal svoji varovanki. Nismo mogli mimo tega, da ga ne bi spomnili, kaj bi Tina lahko s tem vmesnim časom naredila. »Ne bi bilo pošteno do vseh tekmovalk, da bi zdaj hipotetično govoril o tem. A verjamem, da ste tudi sami videli te izvrstne zavoje, ki jih je Tina naredila,« je Massi še enkrat spomnil, česa (je bila) sposobna Tina. Namignil pa je, da bi Črnjanka lahko mešala štrene tudi pri vrhu. V žepu je imel rezultate s treningov in primerjav, ki jih je Mazejeva naredila z Viktorio Rebensburg. Pokazal jih ni, se je pa le nasmehnil in dal vedeti, da je Tina v sebi premogla še dovolj dinamita. Ko je Massi obujal spomine na prehojeno pot, je Tina še enkrat nagradila svoje navijače – med publiko so odletela smučarska očala, med obiskovalci v Mariboru pa so končale tudi rokavice in njen športni nedrček. »Nikjer drugje na svetu nimam take podpore kot v Mariboru, zato sem se odločila za konec tukaj. Bil je tudi športni motiv, zato, da sem se bolje pripravila in da sem šla trenirat,« je pojasnila, zakaj je sklenila pot na Pohorju. »Vesel sem, ker se je poslovila v Mariboru. Štajerci so fajn ljudje, taki odprti. Povedo ti vse naravnost in direktno,« še je še enkrat oglasil Massi.
Tinin bratranec V Mariboru so se zbrali številni, ki so spremljali kariero Tine Maze. Svojo sestrično je prišel pozdravit bratranec Klemen Pušnik z družino, prav z njim pa je Tina začela delati prve smučarske korake. Iz Italije je prišel pravni zastopnik ekipe Damijan Terpin, ki je s svojim odvetniškim sodelavcem napovedal odločen boj z Mednarodno smučarsko zvezo, ki Tini ni dovolila startati v prvi jakostni skupini. |
Prej smo omenili Massijeve solze, nekaj solz sreče pa je bilo tudi pri Tini. »Vse skupaj je bilo kar zahtevno. Vsi smo bili malce čustveni. To je bil velik dan, velika zgodba je za nami. Veliko ljudi me je prišlo pozdravit. Hvaležna sem za vse trenutke, lepe in težke, ki sem jih doživela,« je svoje vtise strnila Korošica, ki se ji je medtem poklonil celoten državni vrh s predsednikom države Borutom Pahorjem in predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem na čelu. »Cenim te trenutke, a nočem da me prevzamejo, to ni več moj vsakdan, kot je bil nekoč. Hvaležna sem za vse, kar smo skupaj naredili,« pa je Tina dala vedeti, da prihajajo drugačni dnevi. Kakršne pa ima na neki način živi že od marca 2015, ko je v Meribelu zadnjič resno tekmovala v svetovnem pokalu. V smučanju, natančneje v športu, bo Tina ostala. »Mislim, da imam veliko vrat odprtih, nekaj časa zagotovo ostajam še v športu, to je stvar, ki mi je najbolj blizu, pa še največ izkušenj imam tu,« je potrdila, da je našla samo sebe tudi kot strokovna komentatorka na Eurosportu. Tega ne bo počela celo večnost. Jasno pa je, da bo, kar koli bo že počela, to delala popolno ali zelo blizu temu. Tako so jo poznali in podpirali tudi zvesti navijači, ki so se ji minuli konec tedna dostojno zahvalili in poklonili.
