Mermalu dovolj povprečja, v Olimpiji bi rad Sagadina

Košarkarji Union Olimpije začenjajo boj za naslov državnega prvaka, ki ga v Ljubljani ni bilo že od leta 2009. Vmes so se petkrat veselili Dolenjci, lani pa Tajfun. Da imajo Ljubljančani košarko radi, so dokazali na obračunu proti Partizanu, ko so napolnili dvorano Tivoli. Na tribunah se je trlo tudi precej takšnih, ki imajo nekaj pod palcem in jim za ljubljansko košarko ni vseeno.

Dejstvo je, da se predsednik kluba Jani Möderndorfer in direktor Matevž Zupančič v tem položaju nista dobro znašla. Predsedniku je od začetka mandata pa do danes zmanjkalo političnega kapitala in manevrskega prostora. Predsednik je postal s pomočjo botrstva Zorana Jankovića, s katerim sta se politično in zasebno razšla. Po padcu vlade Alenke Bratušek pa je Möderndorfer izgubil tudi politično moč, čeprav je nedavno spet zamenjal politične barve, tokrat je prestopil v vladno stranko SMC. Lani je bil spet izbran za predsednika zmajev. Drugega kandidata menda ni bilo. A zdi se, da bi se rad poslovil. Če tako misli, naj to stori takoj. Zupančič je v klubu od leta 2005, ko je prišel urejat spletno stran. Za tem je napredoval v predstavnika za stike z javnostmi, nazadnje pa je postal direktor. Vsi, ki ga poznajo, vejo, da je velik košarkarski navdušenec in navijač Olimpije, a premajhna kapaciteta, da bi podpiral vogale nekoč tretje ekipe v Evropi. Med trenerji, ki so v zadnjih letih zapustili Union Olimpijo, pa kroži šala, da so vsi dobili odpoved kar po SMS. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično.

Mermal in Šešok

Prav to početje in tako rekoč zvezane roke obstoječega vodstva kluba naj bi gnali košarkarske navdušence v akcijo. V zadnjo, preden bo pokopan. Ob vseh težavah, s katerimi se sooča Union Olimpija, je pričakovati, da se ne bodo ravno upirali, če pride finančna in kadrovska okrepitev, ki bo rešila klub iz apatije in povprečja. Po nekaterih podatkih naj bi se v delo Olimpije rad vključil Jože Mermal iz BTC Cityja, ki je nekoč že bil predsednik Olimpije, ko sta imela glavno besedo Rado Lorbek in Zmago Sagadin. V košarkarske vode vnovič vleče tudi svojčas uspešnega predsednika Košarkarske zveze Slovenije Dušana Šešoka. V Olimpijo naj bi bili pripravljeni vložiti svoje novce tudi uspešni slovenski poslovneži, ki delujejo v tujini. Vsi po vrsti pa se zavedajo, da se vse začne in konča pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, ki bdi nad Olimpijo, vmes pa poskuša rešiti tudi rokometašice Krima. Tako jasnega namena poslovneži okoli košarkarske Olimpije že lep čas niso imeli, obeta pa se tudi krepka prevetritev vodstvenih struktur. Petičneži, ki bi vložili denar v ljubljansko košarko, želijo, da se reaktivira Zmago Sagadin. Da bo vsak dan rohnel ob terenu, je morda iluzorno pričakovati. A ko je pri Sagadinu v igri Olimpija, niti to ni nemogoče, čeprav ves čas trdi, da je napočil čas za mlade. Tem bi rad prenesel svoje znanje in izkušnje. Predvsem pa je cilj, da Ljubljana vnovič postane produkcijski center, ki bo igralce in sredstva črpal iz svojega lastnega dela, ne pa da je vsako leto znova kot avtobusna postaja za tujsko legijo sumljive kakovosti.