LJUBLJANA – Se slovenskim (nogometnim) klubom pišejo boljši časi z več denarja? Morda. »Zagotovo!« trdi Dejan Stefanović, predsednik Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije. »Trenutni transferni sistem ne dosega ciljev distribucije dogodkov nižjeligaškim klubom, hkrati pa spodbuja finančne špekulacije, ki se ne ozirajo na pravice nogometašev,« je prepričan prvi in najglasnejši med sindikalisti, ko gre za pravice športnikov. »Pri mednarodnih prestopih se realizira okoli štiri milijarde evrov na leto, od tega kar 65 odstotkov v petih največjih evropskih ligah, le 1,8 odstotka od te vsote pa prejmejo prek solidarnostnega prispevka klubi, ki so te igralce vzgojili!« Stefanović postreže s podatki, ki dajo misliti. Spremembe so na vidiku. Tudi sam je verjel in upal, da bo mednarodna zveza Fifa sprejela dialog s svetovnim sindikatom, a se to ni zgodilo. Leta 2010 je bila ustanovljena ena od delovnih skupin, katere član je bil. »Začeli smo dialog. Zdelo se je, da je Fifa določenim spremembam naklonjena, a konkretnih dogovorov nikoli ni bilo. Zato smo se odločili za pritožbo, ki smo jo na Evropsko komisijo vložili lani septembra, enajst mesecev smo jo pripravljali,« se pohvali Stefanović, ki s somišljeniki terja, da Fifa igralcem zagotovi stoodstotna izplačila pogodb, zahtevali so, da se pospeši reševanje sporov, ki so se včasih vlekli v nedogled. »Transferni sistem je tudi nezakonit, ker omejuje konkurenco. Če ti prepoveduješ ali prestop pogojuješ s tem, kdo več plača, že kršiš zakonodajo. Kako naj Maribor konkurira Dinamu ali Arsenalu,« se sprašuje naš sogovornik, ki ga moti, ker obstoječi transferni sistem dela bogate še bogatejše, revne pa revnejše.
Držijo se za glavo
»Ko o naših evropskih težavah slišijo ameriški kolegi, se le držijo za glavo. Pa saj ne, da bi bili tam sindikalisti tako močni, a zakonodaja in vlada onemogočata, da bi se lastniki klubov tako vedli,« Stefanović navrže še en primer iz prakse, potem pa zatrdi, da bo po uspeli pritožbi na Evropsko komisijo lažje, boljše, pravičnejše, predvsem pa konkretnejše za slovenske klube. Evropska komisija naj bi o tem odločala jeseni letos. »Povečal se bo prispevek za solidarnost, ki pripada klubu, ki je igralca vzgojil. Praktično povedano: če bo šel Benjamin Verbič iz Københavna v angleško ligo za 10 milijonov, bo 500.000 evrov pripadlo Celju. Če bi bil ta odstotek solidarnosti višji, bi Celju pripadla dva, morda celo pet milijonov! To pa daje nove možnosti slovenskim klubom,« sklene Stefanović, ki je tudi napovedal, da pričakuje, da še letos sklene s klubi in Nogometno zvezo Slovenije kolektivno pogodbo (želijo, da so poleg nogometašev vključeni nogometašice in trenerji), ki bi izboljšala status akterjev v nogometu.
Športniki bodo vlagali v sklad Dejan Stefanović, predseduje tudi sindikatu športnikov, je skeptičen do predloga novega zakona o športu, na katerega bodo vložili kar nekaj amandmajev. Precej vedrejši postane, ko beseda nanese na zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov. Sklad naj bi začel delovati 1. septembra. Po njegovi oceni bodo športnice in športniki vplačevali svoje zaslužke od nagrad ali pogodb ter iz njega po koncu karier črpali sredstva. V prvi vrsti naj bi se v sklad vključilo okoli 600, 700 posameznic in posameznikov. |
