BEOGRAD – Večna beograjska nogometna tekmeca Crvena zvezda in Partizan sta v soboto pred 40.034 gledalci odigrala 145. derbi. Navijači so na tribunah Marakane poskrbeli za pestro pirotehnično predstavo, v kateri ni manjkalo incidentov in predvsem ognja. Kakovostnega nogometa in športnega navijanja je bilo še najmanj, v tem slogu pa je padla tudi odločitev po avtogolu 36-letnega Milana Obradovića v 19. minuti. Dogajanje na tribunah je bilo na meji dovoljenega, sodnik Milorad Mažić je moral v 62. minuti zaradi izgredov in zažiganja zastavic Partizanovih navijačev prekiniti tekmo, nakar sta srdita tekmeca igrala dodatnih devet minut. Te so bile še najtežje za trenerja Crvene zvezde Slavišo Stojanovića, ki je takoj po koncu ves srečen in v slogu Joseja Mourinha sprintal v predor, ki vodi do slačilnic. 10. tuji trener na večnih derbijih beograjskih klubov je že vedel, zakaj, saj si je z zmago podaljšal bivanje v glavnem srbskem mestu.
»To je moja največja tekma v karieri,« je Slave že dan prej dodatno dvigal napetost in pomen derbija. Ta je bil nekaj posebnega tudi za njegovega varovanca, slovenskega napadalca Nejca Pečnika, ki je na 16 tekmah dosegel pet golov, zelo pa si je želel, da bi strelski post na zadnjih treh tekmah prekinil ravno proti Partizanu. »Vem, kaj pomeni ta derbi, še iz časov, ko sem bil deček, saj ga tudi v Sloveniji spremljamo zelo podrobno. Prvič sem videl, da tribune dobesedno gorijo. Ni kaj, atmosfera je bila res top,« je o prestižu tekme vseh tekem v Srbiji dejal slovenski reprezentant, ki sta ga s tribune spodbujala tudi oče Jani in stric Darko. Crvena zvezda je slavila jubilejno 60. zmago, Partizan je bil boljši 42-krat, neodločeno pa je bilo 43-krat. Trenutna razlika v golih je 211 : 178 za rdeče-bele, toda na prvenstveni lestvici je še naprej v vodstvu šestkratni zaporedni prvak Partizan (21 točk), ki ima točko več od zvezdašev. Partizan se je lani po letu 1956 in dolgih 57 letih z Zvezdo spet izenačil po številu lovorik (25). Zgodovina derbijev je bila vedno tudi polna zgodb o nasilju med navijači in prav nič drugače ni bilo niti tokrat navkljub nedavno sprejetemu zakonu, podobnemu slovenskemu, ki naj bi bil veliko strožji in z ničelno toleranco do izpadov huliganov. Uradno je bilo v soboto zgolj šest intervencij bolniškega osebja klinike Anlave, a navijači se ob poškodbah na stadionu niti ne prijavijo, da jih ne bi popisali policisti, ampak to storijo pozneje v lokalnih bolnišnicah.
| Še nekaznovani huligani Dvajsetega novembra se bo nadaljevalo sojenje zaradi tožbe družine francoskega navijača Brisa Tatona, ki so ga Partizanovi huligani 17. septembra 2009 v Beogradu pretepli do smrti. Brisov oče Alan, mama Susan in sestra Vergin tožijo Republiko Srbijo za 300.000 evrov, ker policija ni naredila nič, da bi preprečila tragedijo, kar srbsko ministrstvo za notranje zadeve seveda zanika. Zaradi tega zločina so bili huligani najprej obsojeni na štiri do 15 let, a je obramba dosegla izpustitev in obnovo postopka, zdaj pa čakajo na odločitev višjega sodišča. |
Tokrat jo je na Marakani še najslabše odnesel 35-letni navijač Partizana iz Nikšića, ki je na glavo padel v kanal. Prej so se na jugu razdeljeni Partizanovi navijači (Alcatraz in Zabranjeni so še vedno na dveh bregovih) kar med seboj obmetavali z baklami, zato je pravi čudež, da ni nastradal še kdo. Uro in pol pred tekmo, ko je pet padalcev skočilo na stadion, se je zgodil prvi incident na stadionu, ko je neki huligan preskočil ograjo in napadel padalca z Zvezdino zastavo. Neredi so sicer že prej izbruhnili v mestu, na Obrenovački cesti v naselju Umka so Zvezdini navijači iz zasede napadli avtobus s partizanovci. Predsednik Crvene zvezde Dragan Džajić je po tekmi s kolegi iz uprave kluba, ki so mu prej spet odblokirali račun, odšel čestitat igralcem kar v slačilnico. »Iz uprave smo jim čestitali in povedali, da jih bomo za to zmago nagradili,« je dejal Džaja, ki ga v zadnjih sušnih letih brez naslovov na Ljutici Bogdana ni bilo, saj se je mudil po sodiščih in je bil nekaj časa celo za zapahi. Njemu se stolček še najmanj trese, zmaga pa je vsaj začasna odrešitev predvsem za trenerja Stojanovića in marsikoga iz uprave. Tudi nezadovoljstvo navijačev Crvene zvezde, med katerimi je bil tudi tokrat 43-letni Dalibor Zupan iz Zagorja, ki rdeče-bele spremlja že vse življenje, je nekoliko manjše. »V Beograd sem hodil, že preden smo postali evropski prvaki v Bariju leta 1991, kjer sem slavil s svojim ljubljenim klubom. V Tokio, kjer smo postali svetovni prvaki, nisem šel, ker se bojim leteti. Posebno veliko pa mi pomenijo zmage nad Partizanom.« Tokrat je za 20. obletnico poroke v Beograd odpeljal ženo Darjo, a ne na severno tribuno, kjer je preživel lep del mladosti, ampak na zahodno. »Zdaj sem starejši, čeprav me še vedno ima, da bi šel navijat s svojimi Delijami. To še počnem, a le, ko ni zraven Darje.«
