Brutalen start francoskega nogometaša Jordana Ferrija je precej spremenil življenje slovenskega nogometnega reprezentanta Roberta Beriča. Lani novembra je bilo, na sporedu pa je bil derbi med Lyonom in St. Etiennom. Lyon je vodil že 3:0, bilo je pred koncem tekme, ko jo je povsem po nepotrebnem skupil Berič. Poskušal je še igrati, saj je trener opravil že vse tri menjave, pa ni šlo več... Bolečine so bile premočne.
Trener Christophe Galtier je bil besen. Vedel je, da je ostal brez izvrstnega napadalca, ki se je po prihodu iz Avstrije hitro prilagodil in v devetih tekmah zabil tri gole. Potem pa smola. Križna vez desnega kolena ni zdržala, napovedovali so mu šest mesecev rehabilitacije.
Podrl se mu je svet
»Dobra dva tedna že vadim z ekipo, počutim se dobro,« nam pove Berič, ko ga zmotimo med popoldanskim počitkom. Koleno ga zdaj uboga in ne zateka več. Vse skupaj je trajalo nekaj tednov manj, kot so napovedali zdravniki. »Ko se je to zgodilo, smo mislili, da do konca sezone ne bom več igral. Zdaj pa kaže, da bom še pomagal,« se veseli Berič, ki mu sprva ni bilo lahko.
»Bil sem v izjemno dobri formi, potem pa se je zgodilo to... Kar presekalo me je. Zelo sem bil razočaran, težko sem se pobral,« prizna Berič, ki se je sprijaznil z razmerami, vso voljo in energijo pa je hipoma usmeril v okrevanje.
Rehabilitacija
na Hrvaškem
Poseg so opravili v St. Etiennu, nad rehabilitacijo bdi klubski zdravnik. Po dveh tednih je odšel v Selce na Hrvaškem, kjer se je na novo učil hoditi. »Svetovali so mi, naj grem domov, saj je to prvi mesec po poškodbi za mojo psiho bolje. Ker nisem hotel le sedeti in ležati, sem odšel na rehabilitacijo v Selce,« pojasni, kako je dobil idejo, da bi svoje koleno zdravil na Hrvaškem. Po treh tednih se je vrnil v Francijo, ves čas poškodbe pa so mu ob strani stali dekle, družina in prijatelji.
Tri mesece je pridno vozil kolo in krepil mišice, po štirih in pol je bil prvič v stiku z žogo. Čeprav ni igral, so bili Robertovi dnevi naporni. Dopoldne je trening trajal skoraj tri ure, krepil je mišice, vozil kolo, delal vaje za ravnotežje, dan pa običajno zaključil v fitnesu.
Čaka na prvo tekmo
»Pogrešal sem žogo in igro,« je vesel, ker je zdaj ta spet na dosegu roke in noge. Ker pa igralca vsaka tako huda poškodba zaznamuje z določenim strahom, je previden. »Malce strahu je še vedno. Bo treba počakati na prvo pravo tekmo. Ko bom videl, da je vse v najlepšem redu, bo tudi ta strah splahnel,« se hrabri Berič, ki je vesel, da se njegova ekipa dobro drži v prvenstvu. V tem trenutku so na petem mestu, dosegljivi pa sta še vedno tudi tretje in četrto mesto, ki vodita v ligo Evropa in ligo prvakov.
Ker je imel nekaj več časa zavoljo poškodbe, je Robert pozorno spremljal tudi državno prvenstvo v Sloveniji. Vesel je, ker bo njegov matični klub NK Krško obstal v prvi ligi. »Vidim pa, da je liga precej zanimiva,« je še pokomentiral boj Olimpije in Maribora za naslov.
| Iz Maribora v Avstrijo Robert je star 24 let, kariero je začel v NK Krško. Od tod se je preselil v Interblock, kjer je bil do leta 2010. Za tri leta je odšel v NK Maribor, potem pa je igral v Avstriji (Sturm in Rapid). V dresu mlade reprezentance je zbral 13 nastopov, dosegel je štiri gole. Lani je v dresu dunajskega Rapida v 33 krogih zabil 27 golov. |
Pogreša reprezentanco
Berič je postal tudi pomemben člen reprezentance, ki je morala brez njega v dodatne kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo letos prav v Franciji. »Veselim se, da bom spet z ekipo,« sporoča Katančevim iz St. Etienna, s katerim je lani sklenil štiriletno pogodbo.
