Veliki Dejan Zavec ne bo več boksal, a ostaja zgled in navdih za Slovenijo

MARIBOR – »Vem, kaj bom počel, a za zdaj še ne povem,« je malce v šali, malce pa tudi zares med fotografiranjem na rdeči preprogi z vipovci ter tudi običajnimi obiskovalci za Slovenske novice povedal Trdobojec in eden najbolj simpatičnih in iskrenih športnikov na slovenski sceni. Čas si je vzel za prav vsakogar posebej. Takšen je Dejan Zavec, ki je v svoji boksarski karieri dosegel vse, o čemer je sanjal. Boks ga je, kot pravi, vzgojil, izdelal in naredil takšnega, kot je danes. Njegova življenjska pot je filmska, v Holywoodu bi z lahkoto posnel še en boksarski blockbuster. »Južna Afrika je bila prelomnica,« je začel s solzami v očeh, ko je gledal med ljudi v nabito polni dvorani Tabor. Ta večer so s prodajo vstopnic in donacijami zbrali še 8080 evrov. »Upam, da bo ta denar prišel v roke tistim mladim športnikom, ki ga na svoji poti še kako potrebujejo,« je dejal Zavec.

»Dejanov zadnji dvoboj je bil novembra na Floridi z Laro, ampak za pravo slovo oz. poslovilni dvoboj pa sem si vedno predstavljal, da bi moral biti doma,« je povedal nekdanji nepremagljivi tekvandoist in kickboksar, sicer pa podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in Zavčev tesni prijatelj ter organizator dogodka, Tomaž Barada. Ko je Zavec začel boksati kot prvak, so boksarski »poznavalci« – teh je pri nas več kot preveč – pa tudi mediji drug za drugim zatrjevali, da sta se Zavčeva in Baradova poslovna in prijateljska pot razšli. »S Tomažem bova vedno prijatelja in nič naju ne more razdružiti,« je jasen Dejan, ki je za presenečenje prav od prijatelja Barade dobil poslovilni večer ter renovacijo dvorane na Ptuju, kjer ima svojo boksarsko šolo. »Ni mu uspelo zaradi talenta, odrekanja ali ker ni popuščal in se je vselej vrnil, ampak ker ima karakter. In to ne le športni karakter, je velika osebnost, ki pušča sled in navdihuje,« je na odru poudaril predsednik države Borut Pahor, ki je imel tudi spontan stand up nastop. Sicer je bil ves sobotni večer pomešan s smehom in solzami. Prav slednje smo opazili tudi na predsedniških očeh, še posebno ko je Dejan na odru izrekel čustveni: »Najlepša hvala vsem, ki ste prišli. To je zame velika čast in nikoli si ne bi mislil, da se bo od mene prišel poslovit tudi predsednik države.« Zavec je še povedal, da »upanje umre zadnje in kjer je volja, je tudi pot. Hvala, da ste bili z mano na tej poti.«

Predsednik mu je v zahvalo ob 25-letnici države podaril svileno slovensko zastavo za izjemne zasluge. Prejel je tudi častno listino Olimpijskega komiteja Slovenije iz rok predsednika OKS Bogdana Gabrovca, ki je dejal: »Dejan je izjemen človek, navdih za vse v bližini. Veseli smo, da je zdaj prišel v naše vrste, ne samo kot trener, ampak tudi kot funkcionar, ki ve, kako se športu streže.«

Sobotni spektakel je bil kot 13. runda zasnovan kot zadnji dvoboj, ki so ga Zavcu pripravili prijatelji. Simpatični Ptujčan do zadnjega ni vedel, kaj se bo dogajalo v dvorani Tabor. Do sklepnega dela prireditve je vse skupaj spremljal iz posebne sobe. »V sobi mi je bilo lažje, kot bi mi bilo na odru. Ko sem stopil pred ljudi, sem imel ne cmok, ampak žogo v grlu. Nisem vedel, da je prišlo toliko ljudi. Čas se mi je zavrtel nazaj, spomnil sem se, kako sem prvič stopil v to dvorano, drugič... In ne bom nikoli več. Včasih zelo pogrešam boks. Ampak iz te moke ne bo več kruha.« Za zabavo in besede na odru so poskrbeli fantje iz ekipe Reporter Milan, Natalija Verboten, Ditka in 6pack Čukur. Borilne veščine so predstavili borci iz Športnega centra Barada.