Slovenski marš se nadaljuje: po Ukrajini na vrsti Latvija

Ne pomnimo, da bi Slovenija kdaj s tako lahkoto prišla med osem najboljših košarkarskih reprezentanc v Evropi. Ukrajinci so bili minulo soboto le epizodni igralci, ki so pristali na slovenskem meniju osmine finala. »Nismo se bali tekme. Zavedali smo se, da si ne smemo dovoliti slabega dneva. Da nam ne bo nekoč žal, ker nismo naredili vsega, kar zmoremo,« je dokaj epsko in celovito slovenski selektor Igor Kokoškov opisal stanje duha pred obračunom z Ukrajinci. Slovenija je bila superiorna, na semaforju je bilo 79:55. Obramba je bila granitna, v kali so zatrli prvega strelca Artema Pustovija, prvi organizator igre Denis Lukašov pa si je hitro nabral osebne napake.

Slovenski stroj je tekmeca zmlel – nosilne vloge so si razdelili Anthony Randolph (21 točk, trije skoki), Luka Dončić (14 točk, devet skokov, šest podaj) in Klemen Prepelič (14 točk, dva skoka, tri podaje). Kapetan Goran Dragić je prispeval skromnih pet točk. V slovenski vrsti je igralo vseh 12 mož. »V tej dvorani sploh nismo trenirali. Ker smo vodili, sem si lahko dovolil, da sem preizkusil vse igralce,« je nadaljeval Kokoškov, ki ni bil presenečen nad Randolphovo predstavo. »Lahko bi ujel več žog, le tri skoke sem imel,« je dejal skromni Antohny, ki se zaveda, zakaj so ga pripeljali in nagradili s slovenskim potnim listom. »Vsi so me lepo sprejeli. Tu sem, da pomagam in dajem vse od sebe. Nisem pa prišel, da bi vrgel proč poletje. Trdo smo garali, da smo videti, kot smo,« se je razgovoril Randolph. Reprezentančno poletje bo izkoristil za dobro pripravo na sezono. »Precej sem se naučil tudi od Igorja Kokoškova,« je še dodal kompliment na račun svojega sedanjega šefa.

Nihče večji Slovenec

Slovenija je včeraj dopoldne opravila krajši regeneracijski trening, med 17. uro in 18.30 pa so trenirali v dvorani. »Ne menjamo pristopa, ki prinaša uspeh. Na vsakem sestanku, treningu, smo isti – skupni imenovalec pa visoka motivacija,« poudarja Kokoškov, ki je bil, tako so nam včeraj razlagali srbski kolegi, v mlajših selekcijah v Beogradu nadarjen košarkar. Pri razvoju ga je ustavila huda prometna nesreča, potem je šel med trenerje. Zdaj je naš. »Ne spreminjam se. Tak sem. Med tekmo pa si želim zmago. V tej želji ni nihče večji Slovenec od mene,« je z otroško iskrenostjo opisal svojo željo po uspehu. Ni se pritoževal, ker je moral dopoldne v dvorano, na tekmo. V času, ko so reprezentance, ki jih Fiba spoštuje, končale trening meta pred večerno tekmo... »Nekdo mora igrati tudi ob tej uri. Fiba se odloča po svoje. Verjetno štejejo tudi televizijski rejtingi, velikost trga,« se je Kokoškov vešče znašel pri odgovoru. Evforija v Sloveniji raste, takisto pričakovanja navijačev, kar veliko se jih danes odpravlja v Istanbul. Igralci niso imuni proti temu. Napetost narašča. »Ni napetosti,« je na vprašanje Slovenskih novic odvrnil Kokoškov. »Ko sem postal selektor Slovenije, sem si obljubil, da ne bom uporabljal te besede. Vse pritiske, ki so jim izpostavljeni igralci, pa naj bodo to družine, sorodniki, navijači, menedžerji, prevzemam nase. Naloga igralcev je, da pridejo na tekmo spočiti in pustijo srce na parketu. Svetoval sem jim, da naj izključijo prenosne telefone in se ogibajo družabnih omrežij,« je še dodal Kokoškov, ki uporablja telefon le zato, da ostaja v stiku z družino v ZDA, na družabnih omrežjih pa ga ni.

Priložnost za maščevanje

Od včeraj popoldne so misli naše ekipe pri Latviji, ki je bila leta 1935 tudi evropski prvak. Za Slovenijo so bili Latvijci usodni v osmini finala na EP 2015. Napočil je trenutek za revanšo, obe ekipi pa jutrišnji četrtfinale čakata v precej boljšem stanju, kot sta bili pred dvema letoma v Lillu. »Latvija ima izvrstno ekipo. Okoli Kristapsa Porzingisa so zgradili ekipo, ki lahko spet nekaj naredi v Evropi. Imajo petico, ki zadeva z razdalje, izvrstni so v obrambi,« je Latvijcem na dušo popihal Kokoškov, potem pa nadaljeval trening. V latvijski reprezentanci je precej mož tesno povezanih s Slovenijo: Davis Bertans je igral v Olimpiji, ki jo je zapustil brez odškodnine. Janis Tima je bil pred leti v Ljubljani na Pro Basketball kampu (organizirala sta ga Lojze Milosavljevič in družina Lakovič), hoteli so ga v Helios, a je bil predrag zanje. Janis Strelnieks je soigralec Alekseja Nikoliča v nemškem Bambergu, prvi zvezdnik Porzingis pa je bil soigralec nekdanjega slovenskega reprezentanta Saše Vujačića, družno sta bila v New Yorku.