SKOPJE – Makedonci imajo radi Slovence in obratno. Med državama je stkanih tudi precej trdnih košarkarskih vezi. Vlado Ilievski je prišel v Ljubljano in si tu ustvaril dom z Anjo Vilfan, Ilija Merdžanovski je študiral v Ljubljani in sodeloval z Iskro, danes je športni direktor na makedonski košarkarski zvezi. Aleš Pipan je v lanski sezoni na klopi makedonskega državnega prvaka MZT Skopje spisal košarkarsko pravljico in moštvo popeljal v evropski pokal. Pipan je takrat prišel sredi sezone in rešil Makedonce, nekaj takega se pričakuje tudi od njegovega rojaka, oba sta po rodu iz Celja, Zorana Martiča, ki je zadnji vikend v ligi ABA z novimi varovanci gostoval v Ljubljani in izgubil za enajst točk. MZT je ta čas na sedmem mestu lige ABA z 20 točkami, pet več jih ima vodilna Crvena zvezda.
Martiču svet ni tuj, deloval je v Črni gori, na Cipru, Madžarskem in v Ukrajini. »V trenerskem poklicu je tako, da preveč časa za razmislek niti ni. Če ti je ponudba všeč, jo sprejmeš. Projekt MZT mi je bil zanimiv, zato sem se odločil in odšel v Skopje,« pojasnjuje Celjan na klopi MZT. Pred njim je bil na klopi Makedoncev Srb Vlada Vukoičić, potem pa so se Makedonci odločili ponovno zaupati Slovencem. »Aleš Pipan je s svojim delom naredil v Makedoniji odlično reklamo za slovenske trenerje. Nekaj takega kot Andrej Urlep na Poljskem,« Martič pohvali stanovska kolega.
V Makedonijo se Martič rad vrača
Zorana je v Skopju pričakalo kar nekaj dela, saj šefi kluba z igro ekipe niso bili zadovoljni. Martič se je odločil, da bodo njegovi igralci po novem manj gledali na tekmečev obroč, a zato bolj pazili na svojega. V prihodnjih tednih bodo izboljšali tudi fizično pripravljenost ekipe. V evropskem pokalu so svoje možnosti za napredovanje zapravili še pred Martičevim prihodom, zato pa jih čaka precej dela na domači sceni in v ligi ABA. »Kako visoko bomo, je precej nehvaležno napovedovati. Liga je izenačena, za nami pa par tekem, ki smo jih tesno izgubili,« nadaljuje Martič.
V Makedonijo se Martič rad vrača. Tu je kot košarkar postal državni mladinski prvak z ekipo Celja, kot trener pa je bil leta 2000 evropski prvak z ekipo do 20 let. »V trenerskem poslu ne gre brez emocij. Ko jih enkrat ne bom čutil, potem bom uradnik, takšen pa v športu nimam kaj iskati,« je jasen Martič, ki se zna razjeziti tako na treningu kot na tekmi. V Skopju za zdaj uživa, biva v modernem delu, makedonska prestolnica ga je navdušila: »Kar nisem mogel verjeti, da bo imelo mesto kmalu milijon prebivalcev.« Časopisov in medijev v Skopju ne bere, zato nima časa ne znanja, da bi kaj razumel. Hvali navijače, »ki imajo radi košarko in so zvesti klubu«. Veseli se nove sezone, ko bo klub v modernem delu mesta dobil tudi svojo dvorano. Zdaj igra v delu mesta, kjer prevladujejo navijači Rabotničkega, velikega tekmeca MZT.
