Jurak in Sagadin združila moči

CELJE – Nekdanji slovenski košarkarski asi končujejo kariere. Med njimi je tudi danes 40-letni Goran Jurak. Do lani je igral za Laščane, danes pa je generalni direktor ambiciozne drugoligaške sredine KK Celje. V domačem kraju želi narediti pravo košarkarsko zgodbo. »Odzivi so dobri, na tekmah pa več gledalcev kot na nekaterih dvobojih prve lige. Resnično je Celje taka košarkarska žerjavica, ki jo je treba razpihati, da bo postalo pravi košarkarski center, ki bo proizvajal igralce tudi za slovensko reprezentanco,« je jasen v svoji nameri Jurak, ki so ga imenovali za generalnega direktorja. »Kar nekaj časa sem se pripravljal za to delo. Mislil sem sicer, da bo to v drugem klubu, a sem potem pristal v KK Celje, kjer se počutim dobro,« pravi Jurak, ki je v bogati karieri igral doma in na tujem – v Celju, Olimpiji, Zlatorogu, Olympiakosu, Jesiju, Cantuju, Bologni, Žalgirisu, Bielli in Teramu. Izkušenj mu ne manjka. Se pa zaveda, da je pred klubom naporna pot. V prvi fazi je bilo treba najti dovolj kakovostnih slovenskih igralcev. Jurakova naloga pa je, da pomaga razviti vodstveno, trenersko in igralsko strukturo.

Dvorana in klubski prostori

Z uvodom sezone v članski konkurenci ni najbolj zadovoljen, saj je ekipa po petih krogih v spodnjem delu z dvema zmagama. »Vedeti je treba, da smo pred začetkom sezone zamenjali trenerja. Dosedanji trener Tadej Koštomaj bo še igral, je eden od naših najboljših košarkarjev. Ekipo je prevzel Robi Ribežl. Želimo si, da bi bili med štirimi po rednem delu in da bi do končnice prišli zdravi,« se nadeja Jurak. V tem hipu ima klub nekaj težav, ker selekcije vadijo na različnih lokacijah po Celju. Po novem letu pa bo imela ekipa, to jim je obljubil ženski in moški košarki naklonjen župan Bojan Šrot, prostor v novi šolski telovadnici, kjer bodo tudi klubski prostori. Zdi se, da je Juraku uspel mehak prehod iz igralske kariere v življenje navadnega smrtnika, ki vsak dan hodi v službo in plačuje položnice. »Na prvi pogled se to res zdi. A sem pričakoval, da bom to delo opravljal v klubu, kjer sem pustil najboljša leta, srce, življenje... A sem moral iskati nove izziv,« je Jurak razočaran, ker ni dobil svoje priložnosti v vodstvenih strukturah kluba iz Laškega. Mu je pa toliko več veselja naredila naša članska reprezentanca, za katero je navijal med evropskim prvenstvom. »Mi nismo imeli tiste prave pripadnosti in kolektivnega duha, današnja reprezentanca to ima. Hvala jim, ker so vse to naredili,« je sklenil Goran, svojčas tudi izvrsten plavalec, danes pa tudi navdušen kolesar.