Fabjanovi vojaki rušijo mejnike

Evropsko prvenstvo v Varšavi je le še potrdilo, da je judo najuspešnejši slovenski šport, Marjan Fabjan pa najboljši trener daleč naokrog. Celjski strokovnjak je namreč na tekmovanju, na katerem je minuli podaljšani konec tedna moči merilo 369 judoistov in judoistk iz 41 držav, svojo varovanko Tino Trstenjak popeljal do drugega zaporednega naslova evropske prvakinje v kategoriji do 63 kilogramov, z Adrianom Gombocem (do 66 kg) pa se je veselil srebrnega odličja. Naša reprezentanca se je tako včeraj v domovino vrnila z dvema kolajnama, s katerima je bila sedma najuspešnejša država v glavnem mestu Poljske; pred njo so bile le takšne velesile, kot so Rusija (2 zlati, 3 srebrne, 4 bronaste), Francija (2 z, 3 s, 2 b), Ukrajina (2 z, 1 s), Azerbajdžan (2 z, 3 b) ter Gruzija in Nizozemska s po eno zlato, srebrno in bronasto. Slovenski judoisti so si po osamosvojitvi na članskih prvenstvih stare celine izbojevali že 41 posamičnih kolajn, pod večino (35) se je kot trener podpisal prav Fabjan. Od leta 2002, ko je tovrstno tekmovanje gostil Maribor, se še ni zgodilo, da bi njegovi izbranci, za katere nemalokrat reče, da so pravi vojaki, v najmočnejši evropski konkurenci ostali praznih rok. Ali z drugimi besedami: varšavski turnir je bil že 16. zaporedni (!), na katerem se je slovesne razglasitve udeležil vsaj en slovenski borec. Zato ni nič čudnega, da so Marjanovi cilji vselej visoki. Pred slehernim prvenstvom ponavlja, da bi bil neuspeh, če ne bi osvojili odličja. Medtem ko so v drugih športih odgovorni pogosto že zelo zadovoljni s petim mestom, ta uvrstitev med slovenskimi judoisti največkrat velja za razočaranje, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz izjave 19-letne Klare Apotekar, ki je predvčerajšnjim tik pod zmagovalnim odrom obstala v kategoriji do 78 kilogramov. A je dokazala, da bo treba tudi z njo v prihodnje še kako resno računati.