Fabjan slutil, da Miha pripravlja nekaj velikega

BUDIMPEŠTA – Za tiste, ki judo, enega od najbolj množičnih (individualnih) športov na svetu, spremljajo le bežno, je Miha Žgank z osvojitvijo naslova svetovnega podprvaka v kategoriji do 90 kg pripravil velikansko presenečenje, tisti, ki ga dobro poznajo, pa so vedeli, da je le vprašanje časa, kdaj bo zablestel v takšnem slogu, v kakršnem je minuli petek v Budimpešti. Z zmagami nad Estoncem Klenom Kristoferjem Kaljulaidom (10:0), Gruzincem Beko Gviniašvilijem (10:0) in Rusom Husenom Halmurzajevom (7:0), južnokorejskim branilcem lovorike in bronastim z lanskih OI v Riu de Janeiru Donghanom Gwakom (7:0) ter srbskim evropskim prvakom Aleksandrom Kukoljem (7:0) in tesnem finalnem porazu v podaljšku z drugim Srbom, Nemanjo Majdovom (za eno samcato kazen), je 23-letnik iz Migojnic v krajevni skupnosti Griže dosegel nov mejnik, saj je osvojil zgodovinsko prvo kolajno za slovenski moški judo na članskih svetovnih prvenstvih.

»Že med uvodnima dvema borbama sem se prepričal, da imam močne roke, začutil sem, da imam v sebi pravi elan, ki me lahko pripelje na vrh. Bil sem bolj miren kot na drugih turnirjih in dobro sem prenašal pritisk velikega tekmovanja, saj nisem imel občutka, da sem na svetovnem prvenstvu,« je razkril Žgank, ki se je ob odličju še posebno razveselil tudi svojih krstnih zmag nad Gwakom in Kukoljem. Potem ko si je zagotovil nastop v velikem finalu, je za nekaj časa občepel na tatamiju in si z rokama zakril obraz, kot da ne bi mogel verjeti, kaj mu je uspelo. »Težko rečem, kaj mi je v tistih trenutkih rojilo po glavi, morda sem dojel, da sem dosegel, za kar sem tako dolgo garal in vztrajal v tem športu,« je dejal Miha in priznal, da je zaradi izgubljenega zaključnega dvoboja ostalo tudi malce kislega priokusa.«Čeprav sem bil malo utrujen, me je, ko se je začela borba, spet ponesel adrenalin. Počutil sem se kot na začetku dneva, zato sem mislil, da bo šlo skozi. V celotnem dnevu sem naredil le eno napako, ko sem v finalnem podaljšku zapustil borilni prostor. Ne bi rekel, da mi je padla zbranost, vseskozi sem bil namreč dobro osredotočen na svojo nalogo. Ne vem pa, kaj sem si mislil, ko sem začel kazati sodnikom, naj kaznujejo Majdova. Morda me je na koncu prav to stalo zmago,« je ugibal Žgank in dodal, da je bilo aprilsko EP v Varšavi, kjer je zaostal za svojimi pričakovanji, zanj dobra šola.

Tudi pravilno sedel in jedel

»Tam sem bil res globoko razočaran, ker sem pričakoval kolajno. Bil sem pripravljen, kot še nisem bil. Po temeljitem premisleku sem si za cilj zadal to SP v Budimpešti, v pripravah sem iz sebe iztisnil še tisto, česar nisem pred Varšavo. Zavedal sem se, da bom prej ali slej dobil, kar si zaslužim. Presrečen sem, da se je zdaj ves vloženi trud poplačal, z odličjem sem dobil potrditev, da v svoji kategoriji spadam med najboljše na svetu,« je poudaril borec kluba Z'dežele Sankaku. Na vprašanje, kaj si bo privoščil za ta podvig, je po krajšem premisleku odvrnil, da najprej en dober počitek. »Ničesar še nisem načrtoval, verjetno pa se bomo s prijatelji za nekaj dni odpravili nekam na hrvaško obalo, da malo pozabim na vse skupaj in postavim glavo nazaj na svoje mesto,« je še zaupal Žgank, ki si je že zastavil naslednji cilj – kolajno na OI leta 2020 v Tokiu.

Ob Igorju Trbovcu, ki je v Budimpešti uspešno vodil Žganka z roba tatamija, imata ogromno zaslug za Mihov podvig tudi Urška Žolnir, ki skrbi za njegovo telesno pripravo, in glavni trener Marjan Fabjan. Celjski strokovnjak, ki z uspehi svojih izbrancev iz tekme v tekmo potrjuje, da je eden od najboljših judoističnih trenerjev na svetu, je že zjutraj slutil, da Žgank pripravlja nekaj velikega. »Videl sem, da ima prave kretnje, da ima urejeno torbo, da pravilno je, sedi, prav vse je bilo tako, kot mora biti. Zato sem si rekel: 'To je pa dobro.' Glavo je imel na pravem mestu. Ko vidiš, da nekdo veliko gleda naokrog, da se z mnogimi pozdravlja in da veliko sprašuje, potem je jasno, da ni pri stvari. Miha je bil, zato je tudi dosegel takšen rezultat,« je varovanca pohvalil Fabjan.