PO SVETU

Sto let dirke do oblakov

Objavljeno 06. julij 2016 09.30 | Posodobljeno 06. julij 2016 09.30 | Piše: Damir Gorjanc

Okrogli jubilej je praznovala znamenita preizkušnja, v kateri rekord proge še kar drži devetkratni svetovni prvak v reliju Sebastien Loeb.

Nobuhiro Tadžima se je prvi spustil pod mejo 10 minut. Foto: Red Bull.

KOLORADO – V ameriškem Koloradu, na gori Pikes Peak, že od leta 1916 prirejajo dirko do oblakov, izpustili so jih samo šest. Na letošnjo zadnjo junijsko nedeljo je bil na sporedu že 94. vzpon na 4300 metrov nadmorske višine. Po robovih kamnitih brezen in globeli se podijo lovci na oblake, na meji med življenjem in smrtjo pa ni nobenih ograj, ki bi lahko imele pridevnik varovalne. Z več kot 200 kilometri na uro drvijo mimo kamnitih pobočij, gosto posejanih dreves ob cesti, skozi 156 ovinkov, pri tem pa morajo paziti še, da jim v bitki s časom pod kolesa ne pade kateri izmed gledalcev ob progi.

Na drugi najstarejši ameriški dirki vsako leto brez milosti priganjajo avtomobile, tovornjake, motocikle po 19,9 kilometra dolgi in nevarni cesti. V svoji premierni dirki, ko je ta potekala po makadamski neurejeni stezi, je Američan Fred Junk za zmago potreboval 23 minut. Časi so se skozi leta izboljševali na račun vse zmogljivejših avtomobilov ter urejanja ceste. Leta 2011 je padla čarobna meja 10 minut, ko je Japonec Nobuhiro Tadžima s predelanim suzukijem ukrotil ride v času 9:51,278. Leta 2012 je makadam v celoti zamenjal asfalt in to je pomenilo nov izziv tudi za relijskega šampiona, Francoza Sebastiena Loeba. S peugeotom 208, ki tehta le 875 kilogramov, v osrčju pa skriva ravno toliko konjskih moči, je v odprtem razredu kar za minuto in pol (8:13,878) požagal dotedanji rekord. Zaradi velike nadmorske višine so pri Red Bullovem projektu v dvestoosmico stlačili 3,2-litrski agregat in šest valjev. Močnejši agregat kot tisti v formuli 1 so opremili z dvojnim turbo polnilnikom, saj na vsakih 100 metrov nadmorske višine izgubi približno odstotek zmogljivosti. To pa ni prvi peugeot, ki je na pod oblake pripeljal z najboljšim časom. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja so s Fincem Arijem Vatanenom in njihovo nabrito štiristopetico že osvojil vrh, in to ravno v času strahovlade legendarnega Audijevega modela sport quattro, ki ga je svoje čase krotil Nemec Walter Rohl.

Leta 2011 je padla čarobna meja 10 minut.

Letos se je proslavil Francoz Romain Dumas, vendar ne z novim rekordom. Pod Pikes Peak je prinesel zmago iz kultne dirke 24 ur LeMansa, nato pa se je čez teden dni v razredu brez omejitev veselil zmage še na tej adrenalinski preizkušnji in tudi sam premagal mejo devetih minut. Loebov čas bo verjetno še dlje ostal zapisan na vrhu liste, saj je povedal, da je odpeljal popolno z dirkalnikom, ki ga bo težko izboljšati.

Skoraj vsako leto se pojavijo nove kategorije in prav tako pogosto nekatere odstranijo zaradi nezanimanja. Letos je na vzponu zablestel Teslov model S, ki je v razredu električnih serijskih avtomobilov za pot potreboval nekaj manj kot 12 minut. Serijski električarji so na startno listo uvrščeni že tretje leto zapored in se bodo tam verjetno zakoreninili, tisti predelani in hibridi pa so na repertoarju vsakoletne veselice že nekaj dlje.

Da je dirka pod oblake nevarna, potrjuje statistika, ki beleži šest smrtnih žrtev v celotni zgodovini in cevastim varnostnim kletkam gre zahvala, da teh ni še več. Nedavnega leta 2014 je tako 54-letni Bobby Goodin z motociklom padel po prečkanju ciljne črte na samem vrhu. Zanj ni bilo pomoči, za nekaj drugih pač. Mnogokrat se iz razbitih dirkalnikov izvlečejo sami, drugim morajo pomagati. Vsekakor pa se, potem ko zacelijo rane, vrnejo pod Pikes Peak. 

Deli s prijatelji