Mladi Slovenec korak bližje elitni formuli 1

LJUBLJANA – Letos mineva 40 let, odkar je takrat 24-letni Franci Jerančič kot prvi Slovenec testiral bolid formule 1 v ekipi Johna Surteesa. A se je vse zataknilo pri cekinih, ki jih je Jerančič potreboval za sodelovanje s Surteesom v formuli 8, ki je veljala za čakalnico v elitno kategorijo. Danes ima Slovenija vnovič junaka, ki obeta. Ljubljančan Gašper Mihevc ne skriva ambicij, da bi nekoč sedel v bolid formule 1 in dirkal. Gašperja smo ujeli tik pred odhodom v Italijo, tja pogosto zahaja z očetom Damjanom, ki sina spremlja na treningih in tekmah. »Pred mano je prva sezona v formuli 4, učenja ne bo manjkalo,« pove dijak 1. letnika Gimnazije Poljane. V prihodnjih dneh bo jasno, v kateri ekipi bo nastopal. Ta konec tedna testira bolid ambiciozne ekipe Torino Squadra.

Začel v akademiji

Gašper se je kartingu zapisal pred petimi leti, 10 let je bil star, prej je igral košarko in nogomet. Prve kilometre v kartu je prevozil v akademiji v BTC-ju. Uvodno navdušenje ni splahnelo, starši so bili primorani poiskati prvega trenerja, to je postal Roman Jernejc. Dve leti sta mu skrivnosti kartinga odkrivala Franci in Domen Jerančič iz ekipe Lotos, s katero je nastopil tudi na prvi tekmi leta 2012 v Krškem. Mihevčev trener je bil tudi Matjaž Jurkovič, pri katerem se je Gašper največ naučil. Potem je bilo treba po znanje v Italijo, saj v Sloveniji primernih površin za vadbo ni. V Italiji jih ne manjka, od Gorice do Milana jih imajo sedem. »Gašper je začel relativno pozno. Moja naloga pa je, da mu pomagam in mu stojim ob strani,« pravi oče Damjan, ki je bil pred leti član izvršnega odbora Košarkarskega kluba Union Olimpija, leto in pol pa je predsedoval Hokejski zvezi Slovenije. Skrben oče tudi spomni, da v Italiji prvič sedejo v kart pri šestih letih. Kljub temu pa jih je Gašper hitro ujel. »Tuje ekipe ga cenijo in spoštujejo, ker zelo hitro dojema in razume podatke, ki jih pridobiva,« oče razkrije sinovo prednost pred konkurenco. V svetu kartinga je navdušil, ko je vozil za ekipi Baby Race. Največji uspeh je dosegel s tretjim mestom na tekmi svetovnega pokala v Italiji, zmagal je njegov moštveni kolega Leonardo Lorandi, ki je v preteklosti Gašperju podelil nekaj prijateljskih nasvetov.

Tujina spremlja Slovenca

Ker je star 15 let, je napočil čas, da naredi korak naprej. Samo po sebi se ponuja nastopanje v rangu formule 4, v Evropi tekmovanja potekajo v Angliji, Nemčiji, Franciji; svojo različico pa ima tudi Azija. Ko je Gašper obelodanil, da zapušča karting, kjer bi v par letih sicer krojil absolutni svetovni vrh, je med italijanskimi ekipami završalo! Vabila na testiranja dežujejo, vsa najboljša moštva pa bi obetavnega Slovenca rada imela zase. Časa za odločitev ni več veliko, tekmovanje v Italiji se začne prihodnji mesec, na sporedu pa bo 21 dirk. »Sedeža v ekipi še nimamo,« pravi oče Damjan. Ta šport ni poceni. Če želi Gašper do mesta v ekipi, mora poskrbeti tudi za okoli 150.000 evrov. Toliko sponzorskih sredstev mora zbrati, s tem pa se bodo krili stroški spremljevalne ekipe in moštva. »Precej blizu smo temu, da zberemo denar,« optimistično napove glava družine Mihevc. Višji ko je rang, več cekinov je treba. Za sedež v formuli 3 je treba odšteti pol milijona, za najvišji rang F1 pa stane sedež v moštvu od 30 do 40 milijonov! »Saj vem, da je veliko, a trdim, da ni nemogoče, da ne bi kdaj tudi Slovenec sedel v kokpitu formule 1. To so za slovensko gospodarstvo prevelike številke, saj teh sredstev ne zmore zagotoviti,« nadaljuje Damjan Mihevc, ki že razmišlja, da bo treba ob tako uspešnem nadaljevanju sinove kariere poiskati mednarodno agencijo, ki bo evre zbrala na tujih trgih. Iz domačih logov nekaj pomoči pride od AŠ 2005, ki poskrbi za birokracijo in urejanje dokumentov, ki so povezani z Gašperjevo licenco.

Doma so Mihevčevi uredili fitnes, kjer lahko Gašper nemoteno trenira. Za vadbo kartinga in formule 4 odhaja v Italijo. »Super je imeti takšnega sina, ponosni smo nanj. Danes iz otroka odrašča v zrelega in odgovornega mladeniča,« še povedo Mihevčevi. Plan je jasen. V formuli 4 naj bi Gašper dirkal dve sezoni, prva bo namenjena učenju, druga pa lovu na visoke rezultate. Ob takem razvoju dogodkov bi se čez dve leti preselil v formulo 3, pri devetnajstih, dvajsetih pa bi bil goden za sedež v formuli 1.