Najbolj namočeni so bili višjeležeči predeli, kjer je padlo več kot 190 mm dežja. Močni nalivi s točo in vetrom so marsikje povzročali težave z meteorno vodo. Najmanj dežja je bilo na Primorskem in delu severovzhodne Slovenije, med 30 in 40 mm, v delu Koroške, Notranjske, zaledju Primorske in delu Štajerske pa je padlo od 40 do 60 mm.
Dan boja proti degradaciji tal
Vsako leto 17. junija zaznamujemo svetovni dan boja proti degradaciji oziroma dezertifikaciji tal. Geslo letošnjega dneva je »Zdrava tla ohranjajo življenja. Bodimo dežela z nevtralno degradacijo tal« (ang. Let's go land-degradation neutral). Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal (UNCCD) je bila sprejeta 17. junija 1994 v Parizu, veljati pa je začela 90 dni po ratifikaciji 50. države, to je 26. decembra 1996. Do zdaj jo je ratificiralo 194 držav, vključno z vsemi državami Evropske unije. Cilj konvencije je boj proti dezertifikaciji oziroma degradaciji tal, ki jo povzročajo spremembe v podnebju in človekov vpliv. Vsako leto ta dan opozarjamo splošno in strokovno javnost ter politike na naraščajočo nevarnost dezertifikacije, širjenje degradiranih območij in suše. Štirideset odstotkov zemeljske površine zavzemajo aridna/sušna, semiaridna in subhumidna območja, na katerih živi tretjina globalne populacije. Dezertifikacija se zgodi postopoma, s slabšanjem fizikalnih, kemičnih in biotičnih lastnosti tal (s postopno degradacijo). Najprej se pokaže v zmanjševanju pridelovalne sposobnosti tal in s tem v zmanjševanju rastlinskega pokrova, ki ga povzročijo neprimerna raba zemljišč (npr. pretirana paša) in spremenljive podnebne razmere (npr. drugačni padavinski vzorci, višje temperature zraka in tal). Neprimerno ravnanje z zemljišči lahko vodi do izgube tal že v nekaj sezonah (na primer z vetrno in vodno erozijo), ob tem je ključen podatek, da so za nastanek zgornje plasti tal potrebna tisočletja.
| 18. junij 1925 Po izjemnih nalivih v hribovitem delu zahodne Slovenije so ob 9. uri dopoldne naslednjega dne ponekod izmerili zelo veliko dnevno količino padavin. Največ, 226 mm, jih je padlo v Bači, v Idriji 213, v Starem selu pri Kobaridu 180, v Vipavi 147 in v Postojni 109 mm. V Žireh je do 7. ure zjutraj padlo 149 mm dežja. Pluviograf na padavinski postaji v Idriji je prejšnji dan od 13.10 do 22.40 zabeležil 209 mm padavin. |
Rodovitna tla izginjajo
Letošnje geslo poudarja pomen rodovitnih tal, ki so pomemben vir življenja. Vsako leto v svetu izgubimo 12 milijonov hektarov zemljišč (23 hektarov na minuto). Globalno degradacija tal neposredno vpliva na 1,5 milijarde ljudi. Geslo poudarja pomen trajnostnega ravnanja s tlemi in zmanjšanja svetovne degradacije tal. To naj bi bil tudi pomemben del zaveze konference Rio+20.
To je možno le, če določeno obdobje ohranjamo tla zdrava in saniramo degradirana zemljišča.
Le to bo omogočilo varnost hrane, zmanjševalo revščino in lakoto in povečalo odpornost proti glavnim okoljskim izzivom. Projekcije kažejo, da se bo zaradi degradacije tal v nasprotnem primeru v naslednjih 25 letih globalna pridelava hrane zmanjšala za 12 odstotkov, kar bo povzročilo povečanje cen hrane za 30 odstotkov.
Slovenija erozijsko ogrožena
Ocenjuje se, da je vodnim erozijam izpostavljenih 115 milijonov hektarjev ali 12 odstotkov evropske skupne površine, 42 milijonov hektarjev pa prizadene vetrna erozija (od tega sta 2 odstotka zelo prizadeta).
Na ravni EU je kmetijstvo eden glavnih povzročiteljev nenaravne erozije tal, saj intenzivno kmetijstvo zaseda skoraj polovico evropskega ozemlja.
Slovenija je že zaradi svojih naravnih danosti erozijsko močno ogrožena. Erozijski pojavi se pri nas razprostirajo na 9000 km2 oziroma 44 odstotkih površine države. Večinoma gre za hudourniško (vodno) erozijo. Na pobočjih lahko zaradi povečanega erozijskega delovanja nastajajo naravna žarišča, plazovi in drobirski tokovi. Erozija v takih primerih običajno ni kontinuiran proces, ampak se ob spletu določenih okoliščin (intenziteta in količina padavin, stanje vegetacije) kaže kot burni dogodek z večjimi ali manjšimi posledicami.
V goratem in hribovitem svetu jo zmanjšujejo gozdovi, njihova vloga je neprecenljiva.
Velikost dežnih kapljic
Kolikšno škodo povzročijo dolgotrajne močne padavine, je odvisno od prilagojenosti območja nanje: količina dnevnih padavin, ki na vzhodu države povzroči poplave, je za severozahodni del države nekaj običajnega. Prav tako je učinek močnih padavin močno odvisen od predhodne namočenosti.
Letos je po dolgotrajni suši pogosto in obilno deževalo. Erozivnost padavin ni odvisna od celotne količine padavin, temveč od njihove intenzitete; pomembni sta tudi hitrost in velikost dežnih kapljic – močnejši je naliv, večje so dežne kapljice in večje je trganje talnih delcev od podlage. Dlje traja močno deževje, bolj se manjša možnost vpijanja vode in se veča možnost površinskega spiranja. Nekateri avtorji ocenjujejo, da v povprečju izgubimo okoli en centimeter (100 t/ha) rodovitnih tal na leto, ocene drugih so nižje, in sicer se gibljejo med 0,2 in 0,3 centimetra (3–4 t/ha).
Kresna noč (23. junij)
Ob kresni noči je bilo nekdaj mogoče srečati vraga, videti čarovnice, spoznati svojo prihodnost in najti skriti zaklad. Kdor pa si je takrat nevede in nehote nabral praprotnega semena v čevelj, je lahko razumel govorico živali.
