Poleg splošnih ukrepov, s katerimi krepimo svoje zdravje, med najpomembnejše, ki nam pomagajo zaščititi organizem pred okužbo, spada cepljenje, pravi prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine, s katero smo se pogovarjali o tem, kako se pozimi ubraniti prehladnih in virusnih obolenj.
Bliža se sezona gripe in prehladov. Kaj povzroča prehladna obolenja in kakšni so prvi znaki?
Prehladna obolenja povzroča več kot 200 različnih virusov, na primer rinovirus, koronavirus in reovirus. S tem neprijetnim obolenjem se odrasel človek sreča od dva- do petkrat, nekateri otroci pa tudi desetkrat na leto. Značilno je, da virusi napadejo sluznice dihal, zato največkrat tožimo o vnetem in bolečem žrelu, obilnem izcedku iz nosu, nahodu in suhem kašlju ter hripavosti. Le kdo ne pozna kihanja in nadležne zamašenosti nosu ter solzenja? Med najpogostejše virusne okužbe dihal spada tudi gripa (influenca); čeprav je nekaj simptomov podobnih kot pri prehladu, jo lahko preprosto prepoznamo po hujši obliki bolezni in visoki telesni temperaturi. Pri gripi se okužba izraža z glavobolom, bolečinami v hrbtu in mišicah ter z mrzlico, zamašenim nosom in draženjem na kašelj. Pozorni moramo biti predvsem zaradi morebitnih zapletov, saj se virusni okužbi lahko pridruži dodatna bakterijska infekcija.
Kako naj se borimo proti virusom, ki jih je v zimskem času res veliko?
Odpornost organizma lahko povečamo z rednim gibanjem na svežem zraku. Poskrbimo, da je v prostorih, kjer se srečuje več ljudi, ustrezni prezračevalni sistem oziroma jih redno zračimo. Če je mogoče, se ob epidemiji gripe takim prostorom izogibamo. Spremljamo vlažnost zraka, saj je osušena sluznica dihal dojemljivejša za okužbe. Dihamo skozi nos, saj je nosna sluznica vstopni čistilni sistem. V primeru pogoste utrujenosti omejimo stresne obremenitve, poskrbimo za počitek in primerno količino spanja. Za krepitev odpornosti je zelo pomembna tudi zdrava prehrana, ki z veliko sadja, zelenjave in neoluščenih žit organizmu prinaša potrebne vitamine in minerale.
Katera je najučinkovitejša preventiva, zlasti pred gripo?
Gripo povzročata virus gripe A in virus gripe B. Nove oblike virusa gripe A se pojavljajo vsako leto ali na dve leti. Virus se prenaša po zraku s kapljicami, in sicer s kašljanjem in kihanjem ter glasnim govorjenjem. Okužimo se z vdihovanjem okuženega zraka oziroma prek očesne sluznice. Virusi se razmnožujejo hitro in se začnejo širiti že po 6 urah.
Med najpomembnejše ukrepe, ki nam pomagajo zaščititi organizem pred okužbo, spada cepljenje. V Sloveniji je na voljo dovolj cepiva, zato vse prebivalce vabimo, da se pri izbranem zdravniku cepijo proti gripi. Cepljenje je predvsem pomembno za tiste, ki imajo kronično bolezen, saj je njihov imunski sistem zaradi nje oslabljen. Cepljenje proti sezonski gripi je še posebno priporočljivo za vse tiste, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen, nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov. Cepljenje se priporoča tudi vsem ljudem z imunsko pomanjkljivostjo, družinskim članom ogroženih skupin ter osebam, starim 65 let in več, ter nosečnicam, ne glede na trajanje nosečnosti.
Kako naj ukrepamo, če zbolimo za gripo? Naj takoj obiščemo zdravnika ali je bolje, da se zdravimo sami doma?
Zaradi predpisov, ki urejajo bolniško odsotnost z dela, mora delavec čim prej prek telefona ali elektronske pošte seznaniti izbranega zdravnika z razlogi, zaradi katerih je odsoten z dela. Sicer pa moramo biti pozorni predvsem na zaplete bolezni, o katerih govorimo, če se stanje v petih dnevih ne popravi. Takrat je potreben obisk pri zdravniku. Zapleti so pogostejši pri starejših in slabše odpornih ljudeh. V okviru samozdravljenja sta najprej pomembna počitek in uživanje dovolj tekočine. Simptome, ki se pojavljajo pri gripi, lahko lajšamo z uporabo nosnih kapljic ali pršil, ki povzročajo krčenje žilic v nosni sluznici in zvečajo prehodnost nosu, z lizanjem pastil, s sredstvi, s katerimi poskušamo ublažiti dražeč kašelj, ter s sredstvi, ki se uporabljajo pri visoki temperaturi, to je nad 38,5 stopinje Celzija.
Zakaj je prehladnih obolenj toliko prav pozimi?
Pozimi zaradi nizkih temperature več časa prebijemo v zaprtih prostorih, zato je verjetnost, da se bomo srečali z okuženo osebo, večja. V prenatrpanih prostorih in na različnih praznovanjih prihod Miklavža, dedka Mraza, Božička in novega leta se pogosteje srečujemo z ljudmi, ki okužbo s kašljanjem in kihanjem širijo po zraku. Neredko se znajdemo znotraj varnega območja, ki znaša približno 1,5 metra. O tem, da si vsi premalo umivamo roke, pa je bil v medijih že pogosto govor.
