LJUBLJANA – Z začetkom begunske krize na slovenski južni meji, ki je hkrati tudi zunanja schengenska meja, so se policisti soočali s težavami, povezanimi z velikim številom oseb, ki jih je bilo treba hitro registrirati v skladu z zakonodajo. V policiji so zato razvili aplikacijo eMigrant, ki je pospešila in olajšala delo policistov na terenu.
Ob prihodu velikega števila migrantov so se dosedanji postopki izkazali za administrativno zamudne in popolnoma nesprejemljive. »Največji izziv je bil, kako popisati ljudi, ki so prihajali iz najrazličnejših smeri. Vstopnih točk, kjer bi jih lahko popisali, pa ni bilo. Policisti so se morali znajti s pisnimi podatki ter z odločbami, ki so jih osebe prinesle s seboj iz drugih držav,« je na konferenci Informatika v javni upravi, ki je pretekli teden potekala na Brdu pri Kranju, pojasnil Timotej Kalin iz urada za informatiko in telekomunikacije pri Generalni policijski upravi.
Osnova aplikacija za preverjanje potnikov ob vstopu v schengensko območje
Na pobudo operativnih služb so morali v uradu za informatiko in telekomunikacije zelo hitro najti rešitev za pospešitev evidentiranja oseb, njihovega preverjanja po operativnih evidencah kot tudi za izdajo vse potrebne dokumentacije. Poleg tega je bilo treba podpreti tudi sprotno poročanje o problematiki in evidentiranje vseh nastalih finančnih posledic akcije, je dejal Kalin.
Za osnovo pri izdelavi eMigranta so vzeli obstoječo aplikacijo za mejno preverjanje Travel Doc, ki jo uporabljajo za preverjanje potnikov, ki vstopajo v schengensko območje. Aplikacija Travel Doc vključuje zajem podatkov iz potovalnega dokumenta za osebo ter preverjanje listine in osebe po operativnih evidencah, ki so ključne za dovolitev osebi prehod preko meje.
Potek postopka
Ta rešitev ima že integrirana optični bralnik dokumentov in prstnih odtisov. Ker pa je manj kot polovica migrantov imela dokumente, je bilo treba zagotoviti še možnost ročnega vnašanja ključnih osebnih podatkov, osebe pa je bilo treba tudi fotografirati. »S klasičnimi fotoaparati je bil postopek prezamuden, manipuliranje slik pa popolnoma neustrezno, zato smo se takoj odločili za hitro nabavo spletnih kamer, ki smo jih integrirali v novo rešitev, poimenovano eMigrant,« je povedal Kalin.
Nabor osebnih podatkov o osebi so pozneje razširili še s podatki o ciljni državi, jezikih, ki jih oseba govori, z informacijo o tem, ali oseba potuje sama ali je del družine, vzroku migracije in podobnem. Vsi ti podatki so po besedah Kalina pomembni tudi za logistiko prevozov kot tudi v postopkih predaje oseb drugim državam.
Po Kalinovih besedah so s to rešitvijo v največji mogoči meri optimizirali zajem ključnih podatkov o osebi. Postopek evidentiranja so namreč skrajšali z začetnih 10 do 15 minut na osebo na največ pet minut na osebo oziroma tudi za evidentiranje družine.
Prve ponudbe komercialnih rešitev za reševanje omenjene problematike so se pojavile s precejšnjim zamikom, poleg tega pa te niso bile celovite, so pojasnili v uradu za informatiko in telekomunikacije. »Na nastalo situacijo smo se lahko ustrezno odzvali predvsem zato, ker smo imeli dovolj znanja, da smo se z izzivi lahko spopadli sami in takoj. Poleg tega smo imeli kar nekaj lastnih rešitev, ki smo jih lahko hitro ustrezno modificirali.«
Zajeti podatki se sicer shranjujejo v centralni zbirki podatkov. Če aplikacija deluje v offline načinu, pa se podatki z delovnih postaj posredujejo na skupni strežnik, kjer jih delavci urada naknadno obdelajo in prenesejo v centralne evidence.
V uradu izpostavljajo problem pomanjkanja skupnih evropskih usmeritev evidentiranja ter skupne informacijske podpore. Podatki, ki jih zajemajo z aplikacijo, bi namreč lahko služili tudi delu policije v drugih državah. Če pa bodo ti ostali zbrani le po posameznih državah, bo njihova uporabnost minimalizirana, je še dodal Kalin.
