Letos se je v svetu informacijske tehnologije zgodilo kar nekaj zanimivih stvari, med katerimi je bil zagotovo najodmevnejši odpoklic (in ustavitev proizvodnje) poltretjega milijona Samsungovih velikih pametnih telefonov (fabletov) galaxy note 7, ki so se vnemali, smodili in pokali. Škoda, saj je šlo sicer za tako dober telefon, da ga strokovna srenja kar ni mogla prehvaliti. Debakel z notom oziroma njegovo baterijo je Samsung stal več milijard evrov, tako da zdaj upa na prihajajoči spomladanski model S8. Kdaj bo prišel naslednik nota 7, ni znano, zagotovo pa se mu ne bo več reklo note.
Po drugi strani je imel Apple precej dolgočasno leto. Potem ko se je toliko ugibalo in razpredalo, kakšen bo novi iphone in kakšne novosti bo prinesel, smo septembra dobili le pohitren vodoodporen iphone 6S brez klasičnega izhoda za slušalke. Saj ne rečem, iphone 7 je odličen telefon, a precej dolgočasen. Ni več tistega kul faktorja, ki je iphonu nekoč dajal poseben čar. Še najboljša stvar je bil prenovljeni operacijski sistem ios 10.
Zato pa je bila konkurenca precej aktivnejša. Kitajski Huawei, ki se je v borih šestih letih prebil na tretje mesto med proizvajalci pametnih telefonov (pred njim sta le še Samsung in Apple), je letos predstavil vrhunska modela P9 in mate 9, skupaj z bratsko blagovno znamko Honor pa še vrsto telefonov srednjega razreda. Tudi preostali niso počivali. Japonski Sony je predstavil raznoliko novo serijo xperia x, z dobrimi modeli je oživel tudi tajvanski HTC, po nekaj letih zatišja pa se je pri nas spet pojavila Motorola, ki je zdaj v lasti kitajskega Lenova.
Virtualna resničnost
Na področju televizij kakšne revolucije ni bilo, le aparati z ultravisoko razločljivostjo 4K UHD so postali neprimerno cenejši, tako da lahko zdaj dobiš manjši (z diagonalo zaslona okoli 40 palcev), a čisto spodoben 4K-televizor že za manj kot 500 evrov, če pa si pripravljen odšteti tisočaka ali več, si lahko privoščiš že pravega velikana. No, vrhunski modeli z najnovejšo tehnologijo procesiranja slike še vedno stanejo več tisoč evrov.
Zelo veliko se je govorilo o navidezni resničnosti, a na koncu se je izkazalo, da gre šele za začetek. Potem ko sta Facebook in HTC na trg poslala svoja VR-očala oculus rift in vive, nato pa še Sony model playstation VR, se je hitro ugotovilo, da gre za precej drag špas, saj so očala prvih dveh proizvajalcev z vsemi nujnimi dodatki stala okoli osemsto evrov, Sonyjeva pa pol manj, poleg tega pa je bilo treba imeti tudi precej zmogljiv računalnik oziroma playstation 4 v Sonyjevem primeru. Za nameček še primanjkuje iger, ki bi v polni meri izkoristile navidezno resničnost in upravičile nakup očal. VR-filmi so zaenkrat še eksperimentalni in hollywoodskih spektaklov še ne bomo kmalu gledali s čelado na glavi. Pa še naši možgani ne sprejemajo najbolje tovrstnih vizualnih dražljajev, ki marsikomu povzročajo slabost in vrtoglavico.
Konzole in igre
V letu 2016 smo dočakali prenovo in pohitritev obeh videokonzol, ki odslej predvajata tako video- kot igre v razločljivosti 4K: Sony je predstavil playstation 4 pro, Microsoft pa xbox one S. Še vedno pa čakamo, kakšno konzolo bo prikazal Nintendo. Dobili smo vrsto dobrih videoiger, med katerimi lahko izpostavimo akcijsko pustolovščino The Last Guardian, streljačini Titanfall 2 in Battlefield 1, spektakularno akcijado Uncharted 4: A Thief's End, remake klasike Doom, težko pričakovani FRP Final Fantasy XV, dirkačino Forza Horizon 3, odprto vesoljščino No Man's Sky, seveda pa ni šlo brez novega dela serije Call of Duty s podnaslovom Infinite Warfare.
Verjetno najodmevnejša igra oziroma igrica letošnjega leta pa je Pokemon Go za mobilne naprave. Lov na žepne pošastke po resničnem svetu oziroma obogateni resničnosti je postal tako priljubljen, da so ljudje pozabljali na to, kaj se dogaja okoli njih, tako da se je zgodilo kar nekaj nesreč, nekaj celo s smrtnim izidom. Igro si je v le nekaj mesecih naložilo pol milijarde lastnikov pametnih telefonov, res pa je, da je po prvem navalu število aktivnih dnevnih igralcev padlo s 40 pod 30 milijonov. Še vedno pa igra prek nakupov v aplikaciji razvijalcu Nianticu in založniku Nintendu vsak dan prinese po dva milijončka dolarjev. Mobilne igre so letos prehitele tiste za osebne računalnike in konzole, skupno pa so videoigre razvijalcem in založnikom prinesle okoli sto milijard dolarjev prihodkov, kar je precej več od 38,6 milijarde dolarjev prihodkov (od prodaje vstopnic) svetovne filmske industrije.
Sredi decembra je premiero na Applovih mobilnih napravah doživela še ena predelava klasične Nintendove igre: Super Mario Run. Po prvih vtisih gre za megauspešnico, saj so si jo na prvi dan na iphone in ipade samo v ZDA naložili trije milijoni ljudi, po vsem svetu pa deset milijonov, s čimer je krepko prehitela število prenosov dosedanjega rekorderja Pokemon Go. Priznati pa je treba, da so bili pokemončki na dan splovitve na voljo le v treh, Mario pa v kar 150 državah. Super Mario Run je sicer zastonj, a za deset dolarjev lahko odkleneš vse stopnje igre. Verzija za androidne telefone sledi enkrat v prihodnjem letu.