Videoigre, pri čemer mislimo tako računalniške kot konzolne in mobilniške, imajo zagovornike in nasprotnike, dodati pa je treba, da so nasprotniki veliko bolj strastni pri javnem izražanju mnenja o njih. Tako smo že lahko poslušali, da kvarijo mladino, iz otrok delajo sociopate, igralci izgubljajo stik z resničnostjo in tako naprej. A tu ne bomo filozofirali, ali so dobre ali ne, lahko le poudarimo, da je tudi z videoigrami tako kot pri vsaki stvari v življenju: po pameti, brez pretiravanja. Pogledali bomo, katere so doslej dvignile največ prahu.
Mortal Kombat
To je morda najbolj ikonična pretepačina vseh časov. Mortal Kombat ni nikoli varčeval s krvjo in črevci, pa naj gre za to, kako Johnny Cage nasprotniku dobesedno odtrga glavo, ali kako Sub Zero iztrga hrbtenico nasprotniku.
Carmageddon
Še ena klasika. Dirkaške igre so nekaj povsem vsakdanjega, igre, ki nagrajujejo zbijanje pešcev, pa niti ne. Carmageddon je bil v nekaterih državah prepovedan oziroma cenzuriran. V Nemčiji so pešce zamenjali z zombiji in roboti, v Braziliji pa preprosto prepovedali.
Grand Theft Auto
Za serijo GTA so slišale tudi naše babice. Gre za eno najbolje prodajanih in tudi razvpitih serij že od vsega začetka, saj je v njej veliko nasilja in ubijanja (tudi policistov) pa tudi zloraba mamil in mučenje. A zaradi prikaza nasilja oziroma sodobne družbe, ki uživa v nasilju (samo poglejmo filme in televizijo, celo novice), si je marsikje prislužila prepoved, denimo na Tajskem in v Združenih arabskih emiratih.
Wolfenstein, Doom i n Duke Nukem
Wolfenstein 3D slovi kot pravi začetnik prvoosebnih streljačin, povzročil pa je tudi precej razburjenja zaradi nasilja, krvavosti in nacistične ikonografije. Doom je zadevo izpopolnil in združil nazorno nasilje s satanistično podobo. Ob izidu je bil prepovedan v Nemčiji in prepoved so preklicali šele 17 let pozneje. Duke Nukem 3D je stvari odpeljal še malce dlje, saj je poleg nasilja in krvi vseboval goloto. Pa še mačistične opazke glavnega junaka. V Avstraliji, denimo, se igre ni dalo kupiti, dokler razvijalci niso vstavili možnosti starševskega nadzora, ki je izklopil sporno vsebino.
Leisure Suit Larry
Serija je bila polna sočnega humorja in spolnega namigovanja, v ospredju pa je bilo osvajanje žensk, kar je burilo duhove, a šele leta 2004 so šle stvari tako daleč, da Avstralija igri zaradi golote in seksa ni hotela dati starostne oznake, s čimer ji je onemogočila prodajo.
Kingpin: Life of Crime
V Kingpinu so tako preklinjali, da je bilo vse skupaj že smešno. Ker pa je bila prva velikoproračunska streljačina izdana po pokolu v Columbinu, si je prislužila tudi omembo v ameriškem senatu, nekatere trgovine, kot je veriga Toys'R'Us, pa je niso hotele prodajati.
Call of Duty: Modern Warfare 2
Vojaške prvoosebne streljačine iz te serije sicer ne slovijo po strašno globoki zgodbi, a v MW2 so se scenaristi potrudili in v igro vtaknili teroristični pokol civilistov na moskovskem letališču – v katerem je nehote sodeloval naš junak. V Rusiji so igro prodajali brez omenjene misije.
Silent Hill: Homecoming
Šesti del srhljivega Tihega hriba je bil tudi najbolj nazoren. Zaradi prizorov mučenja, razkosavanja teles in obglavitev je bila igra prepovedana v Avstraliji in Nemčiji.
South Park: The Stick of Truth
Za konec pa še igra, narejena po satirični risani seriji South Park. Založnik Ubisoft se je po silnih pritiskih odločil za mednarodni trg cenzurirati najbolj sporne dele, denimo sceno z vesoljskim analnim pregledom, iz nemške različice pa so pobrali prizore z nacistično ikonografijo.
