TREBISHT – Trebisht na severovzhodu Albanije je videti kot mesto duhov. Njegovi prebivalci so množično zaprosili za bolgarske potne liste, s katerimi so se jim odprla vrata v Evropsko unijo. Arman Kadriu ima povsem albansko ime, a 12-letnik se ima za Bolgara. »Nočem ostati tukaj in pasti krav. Hočem biti nogometaš,« je povedal ekipi tiskovne agencije AFP, ki ga je ustavila na zaprašeni cesti mesta v pokrajini Golo brdo. »V Angliji je z bolgarskim potnim listom to mogoče!« je prepričan fant.
Etnični Bolgari
Zanimivo pri vsem tem je, da Albanija in Bolgarija sploh nimata skupne meje in da Bolgari v Albaniji, ki ni članica EU, uradno ne priznava bolgarske manjšine, v nasprotju z grško, makedonsko, srbsko in črnogorsko. Etnična pripadnost zgodovinskih slovansko govorečih skupnosti na vzhodu Albanije je bila vedno tekoča in sporna. Makedonija trdi, da gre za etnične Makedonce, bolgarski urad za Bolgare v zamejstvu in po svetu, ki albanskim državljanom pomaga pridobiti bolgarske potne liste, pa trdi, da so se bolgarske družine na ozemlju sedanje Albanije naseljevale že v petem stoletju in da so njihovi potomci del bolgarske diaspore.
Uradne statistike ni, a bolgarska združenja v Albaniji ocenjujejo, da v državi živi okoli 100.000 ljudi bolgarskega rodu. In evropski parlament se s tem, kot kaže, strinja: februarja je uradno Tirano pozval, naj »z zakonom uredi pravice bolgarske etnične skupine v regijah Prespa, Golo brdo in Gora«. In poziv iz Strasbourga je Bolgarom v Albaniji dal novo upanje. »Vsak dan se pri nas oglasi najmanj sedem ali osem ljudi, ki pridejo zaprosit za bolgarski potni list,« pravi Haxhi Pirushi, vodja združenja Prosperita Golo brdo, ki Albancem bolgarskega rodu izdaja certifikate in ki jo priznava tudi vlada v Sofiji.
Prepolovljeno prebivalstvo
Trebisht je zaspano mestece na hribu. Nekaj moških dneve preživlja na terasi bara Demokracija, drugi pa delajo na poljih, medtem ko se mlajši prebivalci vozijo tri kilometre proč na začasno delo v sosednjo Makedonijo. »V Trebisht je nekoč živelo 6000 ljudi, a v zadnjih letih jih je odšlo kar 2500, ko se jim je ponudila možnost, da pridobijo bolgarski potni list,« pojasnjuje lokalec Tahir Mucina. »V sosednji vasi Vernice je ostal komaj še kdo,« dodaja 31-letnik. Odkar se je Bolgarija leta 2007 pridružila Evropski uniji, so njeni državljani lahko delali in živeli, kjer koli v skupnosti so hoteli, še posebno po letu 2014, ko so se umaknile vse omejitve. Tudi Mucina razmišlja, da bi z ženo in tremi otroki odšel na Zahod.
Albanija kot celota je država množičnega izseljevanja. Povprečne plače so nizke (okoli 340 evrov), brezposelnost pa visoka, pri čemer je vsak tretji mlajši prebivalec brez službe. Zato ni pomembno, da je Bolgarija trenutno najrevnejša država Evropske unije: za Trebištne je pot do Nemčije, Velike Britanije ali katere druge »obljubljene dežele«. Bolgariji pa popolnoma ustreza, da se toliko Albancev izreka za Bolgare.
Zgodovina
»To je povezano z bolgarsko politiko do Makedonije in Makedoncev, ki tudi lahko zaprosijo za bolgarski potni list, saj jih obravnavajo kot etnične Bolgare,« pojasnjuje Dimitar Bechev, strokovnjak za jugovzhodno Evropo na univerzi Severne Karoline v ZDA. »In če živijo v drugi državi, to ni noben problem.« Leta 1939, na začetku druge svetovne vojne, so Bolgari iz 19 okrajev v Albaniji pozvali Sofijo, naj zaščiti njihove pravice v deželi, ki je bila tedaj italijanski protektorat. »Imena mest, ohranitev stare bolgarščine in lokalnih narečij ter starih tradicij so dokazi, da gre za potomce Bolgarov,« pravijo v Sofiji.
Trebištani, ki se razglašajo za Bolgare, so z novinarji sicer govorili albansko, doma pa govorijo bolgarsko. »Živim v Albaniji,« pravi 60-letni Gani Shahini, »a moje korenine do bolgarske.« Od leta 2001 do 2016 je za bolgarski potni list zaprosilo 4470 Albancev: odobrenih je bilo 2608 prošenj. A nekateri se odločijo tudi za ilegalno pot. Decembra 2015 so aretirali skupino, ki je ponarejala potne liste in jih prodajala za od 4000 do 10.000 evrov. Uradna Sofija zato zdaj pri prošnji za potni list zahteva dokazilo, da je bil vsaj eden od staršev bolgarskega rodu.
