Assange je že pri prvi obtožbi zanikal kakršno koli vpletenost v posilstvo Švedinje, ki ga je prijavila policiji. Pravi, da je to le umazana kampanja zoper njega, ker je na spletni strani objavil tisoče dokumentov o vojni v Afganistanu.
Tožilski pingpong
Prejšnji teden je glavna tožilka Eva Finne v Stockholmu odstopila od pregona Assangea. Odvetniki domnevne žrtve so se na odločitev tožilke pritožili, nakar je direktorica državnih tožilcev Marianne Ny vzela stvar v svoje roke in se odločila, da primer ponovno odpre.
Po njenih besedah se je za ta korak odločila po ponovnem pregledu sodnega spisa. Ni pa hotela dajati izjav, za kakšne nove dokaze oziroma spoznanja gre. Tudi na vprašanje, ali bo avstralski državljan Assange aretiran, ni odgovorila.
Neobičajno običajen primer
Vodja državnih tožilcev je dodala, da taki primeri na Švedskem niso povsem neobičajni, se posebno v resnih primerih, kot je ta. Naznanila je tudi odločitev, da bo proti ustanovitelju Wikileaksa sprožila še eno preiskavo zaradi spolne prisile in spolnega nadlegovanja.
Preiskovalci še vedno niso obelodanili podrobnosti primerov, za katere je Assange obtožen, čeprav v policijskem poročilu piše, da je bil prijavljen zaradi spolnega nadlegovanja med seminarjem, ki ga je imel 14. avgusta v Stokcholmu.
Trn v peti
Wikileaks je konec julija postal ena od glavnih novic, ko je bilo na tej spletni strani objavljenih na tisoče dokumentov o vlogi Američanov v Afganistanu.
Assange tudi išče pravno zaščito na Švedskem, kjer ima skupina enega od strežnikov. Švedski državni urad za migracije je tudi potrdil, da je obtoženi ustanovitelj oddal prošnjo za bivalno in delovno vizo.
