Jablane, do koder seže pogled

Nekje na polovici poti med Novim Sadom in Bačko Palanko ob Donavi leži Čelarevo. Vojvodinski kraj obkrožajo številna polja in sadovnjaki. Ravnina, bližina reke in ugodne podnebne razmere so kot nalašč za kmetijstvo. V okolici je tudi 1500 ha veliko posestvo Podunavlje, ki izstopa s sodobnim sadovnjakom. Na posestvu, ki je v lasti podjetja Delta Agrar, gojijo jabolka, njihov nasad pa velja za najsodobnejšega v regiji. Prve sadike so zasadili spomladi 2007, deset let pozneje pa sadovnjak obsega 500 hektarjev površine. Izvrstne podnebne razmere omogočajo velike in stabilne donose – v povprečju pridelajo od 60 do 80 ton jabolk na hektar.

Na hektarju 4000 jablan

Razsežnosti sadovnjaka se pokažejo šele, ko se povzpneš na zgornjo teraso njihove sodobne sortirnice in hladilnice. Odpre se pogled na petino sadovnjaka, kjer je na tisoče jablan, ki so zasajene v vrstah, vsaka meri kilometer. Nič čudnega, da se 28 tamkajšnjih agronomov po sadovnjaku vozi s štirikolesniki – če bi vozili ob jablanah, bi prevozili razdaljo od Beograda do Ljubljane in nazaj. Dodajmo še, da je na enem hektarju zasajenih kar 4000 dreves.
V sadovnjaku v Čelarevem rastejo svetovno znane sorte, kot so gala, zlati in rdeči delišes, granny smith, braeburn mariri red ipd. Poleg teh so zasadili tudi nekatere izbrane klubske sorte, in sicer modi, kiku, pink lady in evelina. Za njihovo pridelavo ima Delta Agrar kot član kluba pridelovalcev teh sort edini dovoljenje v regiji. Klubske sorte so namreč licenčno zaščitene. Njihov nakup je povezan z ustrezno pogodbo pridelave za posameznega nosilca ali z dodatnim plačilom licenčnine. Stroški na hektar takšnih jablan znašajo tudi do 100.000 evrov, še izvemo. So pa te sorte odpornejše, cena na trgu pa je do 25 odstotkov višja od navadnih jabolk.

Elektronsko sortiranje

Sodobna hladilnica uporablja tehnologijo kontrolirane atmosfere z nizko vsebnostjo kisika in ogljikovega dioksida. Zmogljivost hladilnice je 20.000 ton. Zaradi nadzorovane atmosfere v hladilnih komorah lahko jabolka brez težav skladiščijo tudi do 300 dni. V hladilnici je tudi najsodobnejša robotizirana linija za sortiranje sadežev po barvi, obsegu in teži s kapaciteto 10 ton na uro. V sprejemnem delu robotski sistem samodejno prevzame paleto, jo sprazni in vrne na drugo mesto. Jabolka nato po tekočem traku, ki deluje po principu tekoče vode, transportirajo do posebne naprave, ki jih s tipali in kamerami sortira. Sistem vsako jabolko fotografira, ga primerja s parametri in pošlje v ustrezni predal. Tako presortirane sadeže pakirajo na linijah, ki zmorejo 10 ton na uro.

Pomembno vlogo v celotnem procesu imajo pobiralci jabolk, ti avgusta začnejo delo, ki traja še v jesen. V sezoni na posestvu dela približno 500 ljudi (približno 100 je stalno zaposlenih). Tudi tu so težave z dobrimi delavci, kajti ni vseeno, kako pobiraš jabolka. To smo preizkusili tudi sami in z novinarskimi kolegi iz nekdanje skupne države nabrali lepo količino jabolk, ki jih je Delta Agrar doniral tamkajšnji nevladni organizaciji, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami.