LUXEMBOURG – Grčija je danes uradno vložila prošnjo za program pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, je po poročanju tiskovnih agencij potrdil predstavnik za odnose z javnostjo pri ESM. Grčija je prošnjo poslala, potem ko ji je dal vrh območja evra čas do konca četrtka, da posojilodajalcem predstavi resne in tehtne predloge.
Evroskupina naj bi grško prošnjo obravnavala še danes, a zgolj na ravni delovne skupine, in ne na telekonferenci ministrov.
V vsakem primeru pa bo program pomoči iz ESM vseboval stroge varčevalnoreformne pogoje. To je namreč osnovno vodilo tega mehanizma, ki ga je območje evra vzpostavilo v odgovoru na dolžniško krizo nekaterih članic območja skupne valute.
Za zdaj še ni znano, ali grška prošnja že vsebuje tudi predloge ukrepov, ki bi jih Grčija izvedla v zameno za novo pomoč. Takšna so bila pričakovanja, potem ko so voditelji držav v območju evra Grčiji po nedeljski odločni referendumski zavrnitvi pogojev posojilodajalcev dali čas do četrtka, da predstavi predloge podrobnih in prepričljivih ukrepov.
V soboto je predviden nov krizni sestanek finančnih ministrov držav v območju evra, v nedeljo pa vrh celotne EU. Najvišji predstavniki institucij EU in nekateri evrski voditelji so po koncu torkovega vrha jasno povedali, da je območje evra pripravljeno tudi na scenarij grškega izstopa iz območja evra.
Grški premier Aleksis Cipras v današnjem nastopu pred evropskimi poslanci ni predstavil podrobnosti predlogov ukrepov, ki jih načrtujejo v Atenah. Dejal je, da bodo ti vključevali reforme in da je ključni cilj pravična delitev bremen med družbenimi skupinami.
Grčija novi program pomoči potrebuje, ker se je večkrat podaljšani drugi program v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF minuli teden iztekel. Grčija je sicer na predvečer izteka programa vložila prošnjo za novo pomoč iz ESM v višini 29 milijard evrov, poleg tega pa je prosila še za premostitveno podaljšanje programa EFSF in prestrukturiranje dolga, kar pa je evroskupina zavrnila.
Atene lovijo tudi rok 20. julija, ko mora Grčija vrniti okoli 3,5 milijarde evrov Evropski centralni banki (ECB). Takrat namreč zapade del grških državnih obveznic, ki jih ima v lasti ECB.
Če Grčija denarja ne bi vrnila, ECB in centralne banke območja evra najverjetneje ne bi več mogle zagotavljati izredne likvidnostne pomoči grškim bankam, kar bi povzročilo zlom bančnega sistema.
Banke so že od začetka minulega tedna zaprte, grška centralna banka pa je vložila novo prošnjo za povečanje zgornje meje likvidnostne pomoči. Svet ECB naj bi jo obravnaval danes, od njegove odločitve pa bo odvisno, koliko časa bodo ostale zaprte in koliko časa bo za Grke veljala omejitev dviga gotovine z bankomatov.