VIŠNJA GORA – Ljudje nismo vajeni sprememb. Če so te na slabše, se kaj kmalu zgodi upor oziroma nepokorščina, kakršni smo priča v Višnji Gori. Zavrelo je namreč med tamkajšnjimi župljani, ki so doslej tako radi zahajali v župnijsko cerkev sv. Tilna. Kot je bilo tudi po nedavni večerni sveti maši, stikajo glave in zahtevajo odločno – premestitev novega župnika Slavka Judeža. Nekdo je celo glasno rekel: »Treba je vzeti ključ in zakleniti cerkev!«
Judež je prišel k njim z letošnjim prvim avgustom. Niti trije meseci niso minili, pa je že vse narobe. »K nam je prišel s Police, kjer mu je uspelo prav tako sprazniti tamkajšnjo cerkev,« je pripovedoval vernik, ki je visoko v hierarhiji višnjegorskega cerkvenega obredja, sveto mašo le redko zamudi.
»Tudi na Polici je bil Judež znan po – mojem prepričanju – pretrdi roki: pa saj je bilo verouk pri njem težje narediti kot šolo! Slednjo so izdelovali z odličnim uspehom, pri verouku pa padli! Odkar je vodenje poliške župnije prevzel Jože Plut (nekdanji vojaški vikar, op. a.), so se farani vrnili.« Sogovorniki ne morejo razumeti, zakaj je moral iz Višnje Gore oditi Judežev predhodnik Janez Mihelčič. »Pet let je bil z nami, krasen človek je bil, res smo ga imeli radi. Z nami je hodil na pohode, cerkev je imel zmeraj polno!«
Višnjanska nepokorščina
Judež naj bi v prvih treh tednih svojega delovanja v Višnji Gori poskrbel za red v cerkvi. »Pod korom je bilo kakšnih trideset, če ne še več stolov. Navadno so tam sedeli starejši, na levi ženske, na desni moški, včasih tudi otroci. Stole in klopi, za katere smo zbrali farani, smo imeli vedno tudi v stranski kapeli in zakristiji, navadno so tam sedeli starši z dojenčki. Gospod župnik pa je zdaj vse to spucal in spravil ven, češ naj pridejo verniki raje vsi v cerkev. Pa to še ni vse, z oltarja je odstranil tudi sveče in križ. »Kam ste pa dali križ, saj je bil že od nekdaj tam?« sem ga vprašal. Da tja pač ne paše, mi je dejal. Kako, prosim, da križ ne paše v cerkev?« eden od sogovornikov ni mogel razumeti župnikovega početja.
Prav tako ne razume, zakaj pošilja učence iz učilnice, če nimajo naloge. In se mu je kar zameglilo, ko naj bi oni dan, »ker je zamudil na verouk, nekega učenca zlasal in udaril«, je zgroženo nadaljeval domačin. »Le malo je manjkalo, da bi poklicali policijo …« So se pa zato starši odpravili do grosupeljskega dekana Janeza Šketa, zaradi omenjenih stolov in spremenjenega reda so pisali tudi ljubljanskemu pomožnemu škofu Antonu Jamniku. Drugi pomožni škof Franc Šuštar naj bi Judeža že obiskal. Ljubljanska nadškofija bo morala v vsakem primeru nekaj narediti: zaščititi svojega duhovnika, ki bo le stežka normalno deloval v okolju, ki ga ne sprejema, in prisluhniti župljanom, ki so ne nazadnje tisti, zaradi katerih župnija sploh diha. Cerkev deluje namreč za ljudi, ne zase!
»Lahko rečem, da se je cerkev v pičlih dveh mesecih že dodobra izpraznila, a ne samo zaradi stolov, ampak tudi zaradi vernikov, ki ne hodijo več v takšnem številu; podobno se je, kot vem, dogajalo že na Polici!« je še dodal starejši faran. Višnjani svojo nepokorščino kažejo tudi z izpisovanji svojih otrok z verouka. »V četrtem razredu jih je bilo prej 16, zdaj so samo še trije!«
Za komentar smo povprašali tudi višnjegorskega župnika Slavka Judeža. »Veste, toliko škode, kot so mi je v tako kratkem obdobju naredili tu, mi je še nikjer niso. Niti toliko laži o sebi res še nisem slišal!« je pribil. Da pred daritvijo nikoli ne poklekne in si ne umije rok, so nam pripovedovali farani, in da je v tako kratkem času že začel obnavljati župnišče (nova okna). Od kod mu denar, se sprašujejo. Naredil naj bi si savno oziroma džakuzi, pravijo in da med službovanjem na Polici ni hotel nekoga pokopati in ga je moral višnjegorski župnik Mihelčič, govoric je, kolikor hočete. Ne torej samo v Višnji Gori, tudi na Polici. Judež je jadrno odvrnil: »Džakuzi? Dva meseca ga že iščem po župnišču, pa ga še nisem našel, to so grozne laži! Težko je tudi zato, ker v Sloveniji pravni sistem ne deluje, zato si lahko ljudje mirno izmišljujejo in natolcujejo!« Nadaljeval je: »V Višnjo Goro nisem prišel samovoljno, prišel sem pošteno delat. Zavedam se, da smo duhovniki marsičesa vajeni, da so težave v vsaki službi, a obupal še nisem, tukaj sem župnik in nameravam delati, maševati in oznanjati božjo besedo tudi v prihodnje. Nekateri bodo to sprejeli, drugi pač ne. Največja težava je, da peščica, ki bi se lahko vsaj pogovorila z mano, terorizira večino.« |
Slavko Judež, takrat župnik v Dobu pri Domžalah, je že leta 2010 buril duhove, saj se ni mogel upreti, kot je pisalo v nekaterih slovenskih medijih, nakupu prestižnega mercedesa cls z 272 konjskimi močmi. V garaži je imel še neprecenljivega fička oldtajmerja. Župnik je na to odgovarjal, da gre za avtomobil letnik 2005, da je njegova vrednost »manj kot tretjino« zneska, ki se je omenjal (30.000 evrov), da je »avto moja osebna last in z župnijskim premoženjem nima nobene zveze, saj sta župnijsko in župnikovo osebno premoženje ločena«. |
Grosupeljski župnik in dekan Janez Šket se strinja, da je treba težave reševati s pogovorom. »Vem za težave, ki naj bi nastale zaradi verouka, kot tudi da bo višnjegorskemu župniku, četudi bo deloval po vseh predpisih in pooblastilih, zelo težko, če bodo ljudje proti njemu.« |
Z ljubljanske nadškofije so nam sporočili, da trenutno še zbirajo podatke o dogajanju v župniji Višnja Gora. »Pomembno je namreč, da slišimo obe strani.« Glede množičnega izpisovanja otrok z verouka, pravijo, da o tem nimajo podatkov. »Pri pritožbah na delovanje duhovnikov v župnijah gre navadno sicer za posameznike, ki se ne strinjajo z duhovnikovim določenim pristopom. Zadeve rešujemo vselej v dogovoru. Žal nam je za vsako težavo, do katere kdaj pride, in vemo, da jo v iskrenem prizadevanju za dobro lahko presežemo. Na določena nasprotovanja pa duhovniki pri svojem delovanju na župnijah vedno računamo.« |
