Živel 1. maj!

Rožnik je že vrsto let vsakoletno zbirališče Ljubljančanov in okoličanov, ki se na predvečer delavskega praznika udeležijo zabavnejšega dela praznovanja ali pa na prvi maj pohitijo na uradno proslavo. To je komaj 93 metrov visok grič, ki je viden daleč naokoli, popotnikovo oko pa ga brž spozna po cerkvici na vrhu. V 15. stoletju so se po njegovem pobočju razprostirali vinogradi.

Že od nekdaj je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov. Tu je bila v 15. stoletju naselbina gobavcev, poleg tega pa so se zlasti pozneje ob epidemijah kuge sem zatekali meščani in mestno plemstvo. Na Rožniku je že v 16. stoletju stala cerkev Marijinega obiskanja, saj se prvič omenja leta 1526. Pod njo so na začetku 19. stoletja odprli gostilno Pri Matiji. V njej je med letoma 1910 in 1917 občasno stanoval pisatelj Ivan Cankar. Danes je v stavbi nasproti gostilne na ogled Cankarjeva spominska soba, ob tridesetletnici smrti pa so na vrhu z njegovim imenom postavili pisateljev spomenik, delo kiparja Frančiška Smerduja, odkrili so ga 12. decembra 1948.

Kranjčani in okoličani se ob prvem maju srečujejo na Svetem Joštu nad Kranjem, kjer je na vrhu 847 metrov visokega hriba cerkev sv. Jošta, zgrajena v baročnem slogu. Tam so poleg cerkve še gostišče, Krekov dom, Finžgarjev dom, kapela Marije Snežne in taborniški dom Puščava z zanimivimi freskami. Leta 1899 je na gori služboval pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Pred prvo svetovno vojno je Janez Evangelist Krek na vrhu prirejal socialna srečanja za izobražence.

Biser pod Uršljo goro

Korošci delavski praznik slavijo ob Ivarčkem jezeru, za katero domačini pravijo, da je biser pod Uršljo goro. Jezero je tudi rekreacijski raj v osrčju Koroške v bližini Kotelj na nadmorski višini približno 645 metrov. Meri 1,2 hektarja in doseže največjo globino do pet metrov. Okoli jezera vodi prijetna in dobro obiskana sprehajalna pot s pogledom na Plešivec oziroma Uršljo goro. Na voljo so prostori s kurišči za piknike, otroška igrala, igrišča za košarko, badminton in odbojko na mivki ter mini golf in prostor za namizni tenis; tiste najbolj drzne v svoj moker objem vabi jezero.

Koroški delavci imajo kar nekaj priljubljenih točk, kjer se srečujejo za prvi maj. Poleg Ivarčkega jezera in Kremžarice spada med priljubljena tovrstna zbirališča delavcev tudi Graška Gora. To je naselje samotnih hribovskih kmetij na razvodju med Mislinjo in Pako v občini Slovenj Gradec. Na Graški Gori, na tromeji občin Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja, so se med drugo svetovno vojno zaradi prometnega položaja in oskrbe pogosto zadrževale partizanske enote in bojevale številne bitke z Nemci. Iz leta 1944 izvira tudi naziv »gora jurišev«. O tem se obiskovalci lahko seznanijo ob ogledu tamkajšnje muzejske zbirke Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, spomenika, obnovljene domačije in gostilne. Graška Gora je zdaj priljubljena izletniška točka številnih Štajercev in Korošcev ter okoličanov, saj tja večkrat prirejajo pohode in izlete. Leta 1976 so prvič organizirali srečanje narodno-zabavnih skupin, ki je po dvajseti prireditvi dobilo novo ime Graška Gora poje in igra.

Koblarjev zaliv v Mariboru je eno od štajerskih prvomajskih središč, kjer je znana istoimenska gostilna. Od središča mesta je oddaljena manj kot dva kilometra, kljub temu pa sredi narave, kjer zeleno okolje ob reki Dravi ponuja sproščeno vzdušje. Na prostoru ob gostilni je mogoče prenočiti tudi z avtodomom, lahko pa se odločite le za izlet s splavom. Ob Dravi je še vrt z otroškim igriščem. Na predvečer delavskega praznika že dvajset let prirejajo eno izmed največjih kresovanj v Mariboru s pestrim zabavnim programom, živo glasbo in ognjemetom.

Ime po štivanskih opatih

Primorski delavci se ob svojem prazniku srečujejo na Opatjem selu na robu Krasa. V davni preteklosti je bilo območje last oglejskih patriarhov, pozneje pa je spadalo k devinski grofiji. Opatje selo je nastajalo v 11. stoletju pod okriljem samostana v Štivanu, zaradi tega in opatov verjetno tudi tako ime vasi.

Soška fronta je zarezala v zemljo in v ljudi hude rane. Opatje selo je bilo v prvi vojni popolnoma porušeno, prebivalstvo pa je moralo v begunstvo. Vas je po vojni pripadla Italiji in bila obnovljena po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, vendar je skoraj povsem izgubila tradicionalno kraško arhitekturo. Od leta 1972 naprej Opatje selo vzdržuje tradicijo prvomajskih srečanj, ob tem vseskozi goji pristne odnose z zamejskimi Slovenci ter nasploh s sosednjimi italijanskimi kraji in organizacijami.

Celjani prvi maj najraje praznujejo na Celjski koči, ki je priljubljena točka za krajši pohodniški izlet, od tu pa se odpira lep pogled na bližnjo Grmado s 718 metri nadmorske višine ter na Celje in okolico. Do koče vodita dve označeni poti. Na Celjski koči sta hotel in smučišče Celjska koča. Na voljo je tudi poletno sankališče, poleg tega še dričanje s tubami in otroško igrišče. Smučišče je veliko več kot štiri hektarje. Posodobljena vlečnica vozi na vrh 834 metrov visokega Tovstega vrha. Urejena razsvetljava omogoča tudi nočno smuko.

Kamničani in okoličani, ki jih ob vsakem delavskem prazniku zgodaj zjutraj prebudijo zvoki Mestne godbe Kamnik, prvi maj tradicionalno praznujejo v Kamniški Bistrici, točneje pri planinskem domu oziroma pri izviru istoimenske reke. Ta izvira na treh koncih, najbolj poznan pa je vsekakor njen glavni izvir, ki je v bližini planinskega doma. Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato pa se za kratek čas ustavi v umetnem jezeru. To predvsem v vročih mesecih omogoča prijetno osvežitev vsem, ki radi posedijo v bližini izvira.

Dolina Kamniške Bistrice je priljubljeno izhodišče predvsem za različne pohodniške izlete in gorske ture, seveda pa tudi za vzpon z nihalko na Veliko planino. Nekoliko manj obiskovalcev se ustavi, obišče in razišče znamenitosti, ki se skrivajo v sami dolini. Ob domu v Kamniški Bistrici si lahko ogledamo zanimiv izvir istoimenske reke, ki kmalu zatem izdolbe izjemno globoko in slikovito sotesko Predaselj. V stranski dolini Kamniška Bela je še čudovit slap Orglice.