Pred desetimi dnevi sem prestal rutinsko operacijo na levi nogi, ki se mi je zdela kot nekakšen rock'n'roll poseg. Dobra urca živžava ob lokalni anesteziji, prijeten klepet s kirurgom in asistentkama med delom, še lepše pa je, da rehabilitacija ni zahtevna, zato sem sicer priporočeno dvotedensko bolniško gladko zavrnil in se tako morda celo prikupil mojim šefom. Na lepo sončno soboto, ko je operacija uspela in pacient preživel, sem kar tako čivknil ob fotografiji, seveda v športnem slogu, da se bom vrnil še močnejši, in se zahvalil za podporo. V bistvu sem želel s svetom deliti svoje občutke, njihova pozornost pa mi je odgnala še tisto malo senco dvoma, ali bo z nogo res vse prav v redu, brez kakršnih koli zapletov.
Iz cvilečega nesrečneža se lahko spremenite v samozavestnega borca.
Hitro sem kar malce obžaloval, da sem na veliki zvon obesil ta svoj poseg, saj je le malo kdo vedel, za kaj gre. Tako so me prijatelji, kolegi in sodelavci videli kot udeleženca prometne nesreče, poškodovanega nogometaša ali tekača, prebutanega žurerja, nerodneža med sprehodom in še s par zadevami so se pošalili. No, jaz pa sem samo malce zacvilil, kot kakšen pasji mladiček, ki je lačen in polulan hkrati. Ampak morda ne boste verjeli: vse tiste dobre želje, ki so sledile na twitterju, po telefonu in pozneje v živo, so mi tako dobro dele, da noga napreduje fantastično. Tako se vsaj počutim. Res pa je, da se tudi zelo pazim, gospod doktor! Zato hvala vam in vsem, ki ste se oglasili.
In hvala tudi vsem, ki tako ali drugače po družabnih omrežjih delite pozitivno energijo, izražate dobre želje in podporo tudi poškodovanim športnikom. Prepričan sem, da Ilki Štuhec, ki čaka na operacijo v Švici, zelo dobro denejo spodbuda, pozornost ter vera in pričakovanja javnosti in tekmic, da bo z njo vse dobro in da se bo dejansko vrnila še močnejša. Zagotovo se tudi pri njej vmes najdejo šaljive domislice ali kakšen koristen nasvet, da je zdravljenje še učinkovitejše ter da dobre volje in optimizma ne zamenjata ravnodušje in depresija. Saj če tega noče prebirati, se lahko preprosto izključi. Verjetno ste že tudi sami na podoben medijski način izkusili, da ljudje potrebujemo tovrstno pozornost, ko smo nekako v privilegiranem položaju, čeprav smo v bistvu zdravstveno in socialno na slabšem kot sicer. Zato na tem mestu sporočam vsem poškodovancem, športnim in drugim: Vrnite se še močnejši, verjamem v vas!
