Zaradi oblakov sončni mrk ni bil viden povsod

LJUBLJANA – V  torek, 4. januarja, smo tudi v Sloveniji doživeli delni sončni mrk. Ko sem to omenil sogovorcu ob kavi, mi je hudomušno namignil: »Koliko je še do popolnega ...?« Tokrat nam vesolje ni naklonilo popolnega sončnega mrka, ki še danes velja za največje čudo narave. Če je sončni zahod po besedah nemškega umetnostnega teoretika Borisa Groysa še vedno eden izmed najlepših prizorov, kar jih lahko vidimo, potem je sončni mrk zagotovo najlepši. Astronomsko – mehanično sončni mrk nastane takrat, ko se Zemlja, Luna in Sonce razporedijo v ravni vrsti na premici. Luna v sredini deloma ali v celoti zakrije sonce, tako lahko sredi belega dne za nekaj minut doživimo mrak ali celo noč.

Popolni, delni in obročasti sončni mrk

Kot nam je povedal astronom prof. Herman Mikuž s fakultete za matematiko in fiziko, gre za zelo dobro pojasnjen pojav vesoljske mehanike, ki se nam na Zemlji zgodi vsake toliko časa.

»Delni sončni mrk neko območje na Zemlji lahko doživi vsaki dve leti ali vsakih nekaj let, medtem ko je popolni sončni mrk redek, na posameznem območju se zgodi vsakih nekaj stoletij.«

Na modrem planetu sončni mrk doživljamo tako, da opazujemo, kako Luna kot krožna ploskev počasi leze čez Sonce. Zanimivo pri tem je, da (ne)moč svetlobe na Zemlji ni sorazmerna z odstotkom prekrivanja.

»Današnji delni sončni mrk je bil ob najmočnejši stopnji 75-odstoten. A to ne pomeni, da smo v Sloveniji doživeli mrak.« Svetloba Sonca je bila vendarle tako močna, da naše oko ni zaznalo razlike. Po beseda Mikuža bi se pri nas zmračilo tam nekje pri 98 odstotkih prekrivanja.

Astronomi so izračunali, da je od 25 do 30 odstotkov sončnih mrkov popolnih, okoli 35 odstotkov je delnih, preostali pa so obročasti, ko je Luna na svoji poti okoli Zemlje v trenutku poravnave z Zemljo in Soncem najdlje od Zemlje, zato ne prekrije celotnega Sonca.

Vsako leto doživimo od dva do tri delne sončne mrke, popolnega pa v povprečju na vsakih 18 mesecev. Kot nam je pojasnil prof. Mikuž, se je delni sončni mrk v torek začel ob 7.59, sredino oziroma največjo stopnjo prekrivanja (75 odstotkov) smo lahko videli ob 9.19, končal pa se je ob 10.48, ko sta Luna in Sonce spet odšla vsak svojo pot. Dan je rahlo posivel in malce se je shladilo.

Delni sončni mrk je bil viden na območju celotne Evrope, v severni Afriki in zahodni Aziji. Medtem ko ta lahko traja več ur, je najdaljši izmerjeni popolni sončni mrk trajal dobrih sedem minut, po navadi pa traja od dve do tri minute. Dolžina je odvisna od pozicije Zemlje, trenutne oddaljenosti Lune in Sonca.

Astronomi opozarjajo, da je za opazovanje delnega ali popolnega sončnega mrka obvezna uporaba zaščitnih očal ali posebne astronomske folije. Pogled v Sonce oziroma opazovanje zares fantastičnega prizora, ko Luna leze prek njega, je lahko izjemno nevarno. Svetloba Sonca je v vsakem primeru premočna in zlahka poškoduje naš vid - tako zelo, da se nam nikoli več ne povrne. Prav tako proti Soncu ne smemo usmeriti teleskopa ali fotografskega aparata brez zaščitne folije pred objektivom. Za opazovanje Sonca uporabljamo le posebna očala iz folije mylar ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več. V nobenem primeru pa ne smemo uporabiti improviziranih filtrov, saj ti ne dajejo primerne zaščite.

Naslednji šele 2015

Pri nas smo popolni sončni mrk doživeli 11. avgusta 1999, ko je Luna za nekaj minut popolnoma zakrila Sonce na Goričkem. Takrat je vse drvelo na skrajni severovzhod Slovenije. Prizor je bil zares veličasten, saj se je v daljavi v trenutku zmračilo in zajel nas je neugoden občutek. Prek goričanskih žitnih polj se je približevala senca, ki je letela proti nam s hitrostjo 1600 kilometrov na uro. V trenutku je zapihal močan veter, nastal je trušč kot pred nevihto. Pogled proti Soncu je bil božanski, trenutek pred popolnim mrkom je Luna skoraj v celoti prekrivala Sonce, ostala je še kapljica svetlobe, najbolj čarobni vesoljni prizor, ki mu astronomi pravijo sončev prstan. Nato je nastopil mrk, svetloba je migetala okoli temne Lune, ki je delovala kot ploskev, medtem ko je svetloba Sonca migetala okoli krožnice, zdelo se je, kot da ujeta sili ven. Nebo je postalo kristalno modro, zasvetila sta Venera in Jupiter. Nato se je spet pojavil žareči prstan in senca je z vetrom skočila na naslednji breg in z orkansko hitrostjo odbezljala prek Goričkega, naredil se je dan in ljudje so začeli intuitivno ploskati.

Naslednji sončni mrk smo na Zemlji doživeli leta 2006, a je njegova zastrašujoča senca ubrala drugačno pot.