LJUBLJANA – V Sloveniji je 31. oktober državni praznik, dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Osrednja državna proslava v počastitev praznika je bila sicer že v petek v Kulturnem domu Krško.
Osebna svoboda in odgovornost
Na njej je minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš izpostavil, da se morajo Slovenci z različnostjo in razdeljenostjo navaditi živeti, pri tem pa naj upoštevajo protestantska vodila osebne svobode in odgovornosti.
Po Žekševih besedah je reformacija s poudarjanjem pomena posameznika, njegove svobode in odgovornosti postavila temelje sodobni družbi, njena vodila pa so ostala pomembna tudi v globalni krizi.
Teze Martina Lutra
Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva, se je začelo 31. oktobra 1517, ko je katoliški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luter na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo cerkve.
Katekizem in Abecednik
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508–1586). Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.
Prevedena Biblija
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Izraz reformacija sicer izhaja iz latinskega glagola, ki pomeni preoblikovati, preurediti, obnoviti.
